V novogoriškem urgentnem centru so prvega bolnika sprejeli ponoči 30. decembra lani. Odtlej pomoč pri njih vsak dan poišče od 100 do 160 ljudi. Zaradi slabših voznih razmer in nesreč na smučiščih je zlasti v zimskih mesecih veliko poškodovancev. A medtem ko so bolniki z novimi prostori in novim načinom obravnave zadovoljni, je osebje urgentnega centra že na meji izgorelosti.
Na urgenco pride bistveno več bolnikov
Na urgenco danes prihaja precej več bolnikov kot pri starem načinu dela. »Število dnevnih obravnav na sekundarni ravni se je povečalo za polovico. Kljub okrepitvi zdravniškega kadra internistične in kirurške službe komaj zmoremo. Povečal se je tudi obseg dela v urgentnih ambulantah drugih strok, denimo na otorinolaringologiji, okulistiki in ortopediji,« je razmere opisala pomočnica direktorice šempetrske bolnišnice za strokovne medicinske zadeve Dunja Savnik Winkler. Kadrovske stiske vplivajo tudi na urnik v novem centru. Ker je premalo zaposlenih v zdravstveni negi, opazovalnica deluje le podnevi. Ob koncu leta so zaposlili deset diplomiranih in devet srednjih medicinskih sester, potrebovali pa bi jih vsaj še enkrat toliko. Potrebovali bi tudi petnajst zdravnikov urgentne medicine, a nimajo za zdaj niti enega.
Urgentni center je nekaj okrepitev dobil z januarsko priselitvijo dežurne službe novogoriškega zdravstvenega doma. Ta služba ob koncih tedna dopoldne urgentnemu centru zagotavlja dežurnega pediatra, njihovi zdravniki pa ponoči, ob koncih tedna in praznikih pomagajo v tako imenovanem modro-zelenem sektorju, kjer oskrbijo blažje poškodbe in bolezni. Zatakne pa se ob drugih dnevih, ko v modro-zelenem sektorju čez dan nimajo zdravnika. Obiskovalci z manj resnimi boleznimi in poškodbami tako dodatno obremenjujejo zdravnike za resnejša stanja. Mnogi od ljudi z blažjimi težavami bi lahko brez škode obiskali osebnega zdravnika, namesto da so odšli naravnost na urgenco, opažajo v bolnišnici. »To ruši sistem obravnave nujnejših stanj,« je prepričana pomočnica direktorice šempetrske bolnišnice za strokovno-medicinske zadeve Dunja Savnik Winkler.
Porodni krči ali napoved dolgoročnih težav?
Doslej so zgradili deset urgentnih centrov. Devet jih že deluje, tik pred odprtjem je le še izolski. Vlada jim je namenila 20 milijonov evrov, ki pa jih za zdaj še niso razdelili.
Usmerjanje dodatnih milijonov evrov v te centre, namesto da bi prerazporedili obstoječe kadre in denar, je po oceni vršilca dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina potratno. Število bolnikov je namreč isto kot prej, le da gredo zdaj namesto v zdravstveni dom pogosteje v urgentni center. »V ministrstvu za zdravje bi morali izpeljati to, kar so si prvotno zadali. Nekatere točke nujne pomoči v manjših krajih bi bilo treba zapreti oziroma preoblikovati, nekatere zdravnike iz zdravstvenih domov pa preusmeriti v urgentne centre. Tudi med tednom.«
Zakaj pa v ZZZS sami ne poskrbijo, da bi denar in zaposleni sledili bolnikom? O tem lahko odloči le vlada oziroma ministrstvo za zdravje, trdi Fakin. Priznava pa, da bo treba pri tem premagati precej ovir. »Zdravstveni domovi so motivirani, da nujno pomoč in s tem denar zanjo v čim večjem obsegu zadržijo sami.« Poleg tega je osnovno zdravstvo v pristojnosti občin, ki odločitve pogosto sprejemajo le z vidika ožjih lokalnih interesov, opaža Fakin. Kljub temu pa pričakuje, da se bo precejšen del »porodnih krčev« urgentnih centrov v prihodnjega pol leta unesel.
Nataša Bucik Ozebek, Nina Knavs
