Kajakaši, kanuisti, veslači in veslači na deski so prepričani, da je odločitev bohinjskih občinskih svetnikov o novem plovbnem režimu, ki uvaja vstopno-izstopna mesta in pristojbine zanje, neustrezna. Prepričani so, da občina ne more samovoljno odločati o jezeru, ki je v lasti vseh državljanov. Kot je znano, bo dnevna pristojbina za uporabo vstopno-izstopnih mest za plovila stala dva evra, letna pa dvajset. Kljub nezadovoljstvu športnikov in rekreativcev se plovbni režimi spreminjajo med drugim tudi na Bledu ter Cerkniškem in Zbiljskem jezeru.
Bohinjcem očitajo neprepričljivost
Marin Medak, ki je vajen veslaških avantur po vsem svetu, pravi, da so pristojbine za uporabo jezerske infrastrukture za veslače slovenska posebnost. »Na nobenem jezeru po svetu, na katerem sem veslal, mi ni bilo treba plačati za veslanje. Plačati sem moral denimo vstopnino v naravni park, tako kot vsi drugi obiskovalci parka, ne pa za veslanje.« Občina s pristojbinami ne želi služiti, temveč vzpostaviti red, je večkrat poudaril občinski svetnik Bojan Traven in dodal: »Jezera ne moremo prepustiti stihiji.« Medak je prepričan, da nered v Bohinju v resnici povzročajo neurejena parkirišča, zaradi omejevanje prostega vstopa na jezero s plovili pa bo letos stanje še slabše. »Poteze bohinjskih svetnikov so nepremišljene,« meni in dodaja, da vstopnine nikomur ne bodo zagotavljale večje varnosti na jezeru.
Bohinjski župan Franc Kramar, ki je največkrat tarča ostrih besed nasprotnikov pristojbin, s prstom kaže na državo, ki je sprejela uredbo in z njo razglasila Bohinjsko jezero za referenčno (zaradi kakovosti vode) in na njem prepovedala vrsto dejavnosti. »Mi smo se temu uprli, a smo bili žal nemočni. Posegli smo po odloku, ki bo legaliziral dejavnosti na jezeru. Vse to nam zakon o plovbi na celinskih vodah omogoča.«
Plačljiva tudi Blejsko in Cerkniško jezero
Manj prahu je za zdaj dvignil blejski odlok o plovbnem režimu, ki ga na občini te dni usklajujejo s prejetimi pripombami. Ta še vedno prepoveduje izposojo plastičnih plovil, obenem pa predlaga kar 25 evrov dnevnega nadomestila za uporabo vstopno-izstopnih točk.
Pristojbine čakajo tudi uporabnike Cerkniškega jezera, nam je pojasnila Irena Zalar, direktorica občinske uprave v občini Cerknica. Cene, ki še niso določene, a bodo po njenih besedah simbolične, bo potrjeval občinski svet. »Zbrani denar se bo namenjal za ohranjanje in obnavljanje pomolov oziroma vstopnih mest.« A preden jih bodo lahko obiskovalcem zaračunali, jih morajo še urediti. Ob tem Zalarjeva opozarja, da Cerkniškega jezera ni mogoče primerjati z Blejskim, Bohinjskim in drugimi, saj je »eden največjih evropskih naravnih zakladov«, v nasprotju z drugimi pa ima njegovo dno vrsto zasebnih lastnikov, zaradi česar je množico različnih interesov z njegovim upravljanjem še težje usklajevati.
Brezplačno pa se bo kljub novemu odloku o plovbnem režimu še naprej dalo veslati po Zbiljskem jezeru. Ob njem bodo skupaj s sprehajalno potjo uredili tudi več vstopno-izstopnih mest (trenutno je ob jezeru le eno), zagotavlja predsednik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan. Nadomestilo čaka zgolj lastnike plovil, stalno privezanih v pristanišču. Odlok, ki po Pipanovih besedah v fazi osnutka ni naletel na nasprotovanja vpletenih, bo uredil tudi plovbo večjih plovil za prevoz potnikov.
V tujini večinoma veslajo brezplačno
»Bohinjci nismo edini s pristojbinami. Za veslanje na Soči je treba plačati 2,5 evra, pa se nihče ne pritožuje,« pravi Kramar. A kot pojasnjuje Medak, naj bi tam denar od pristojbin služil plačevanju čiščenja struge, kar bi preprečilo tragične nezgode v reki. Tudi v tujini občine ali država, če imajo v lasti bregove jezer, za njihovo uporabo ne zaračunavajo, trdi Medak.
Na Gardskem jezeru, največjem italijanskem jezeru, je veslanje za vsa plovila brezplačno. Edini, ki morajo uporabo jezera plačevati, so ribiči, nam je pojasnil pravi Sebin Pinackatt iz turistične informacijske pisarne v Peschieri. Podobno velja tudi za Vrbsko jezero v sosednji Avstriji, zagotavlja predstavnica za odnose z javnostmi tamkajšnjega turističnega urada mag. Sonja Zlöbel. Tudi vstopno-izstopnih mest na tem jezeru nimajo posebej določenih. »Plovilo lahko kjer koli položite v vodo in odveslate kamor koli, saj obrežje ni v zasebni lasti,« dodaja Zlöblova. Pristojbine, ki jih je treba plačati za kakršno koli uporabo jezera, je po Medakovih izkušnjah treba plačati ob nekaj jezerih v Veliki Britaniji, ob katerih je zemljišče na bregu v lasti zasebnikov.
