»Izredno pomembno je, da ta dogodek izpeljemo, čeprav v še tako nemogočih razmerah,« je pred dnevi govoril predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar in z izjavo nemara celo zbudil vtis, da so organizatorji kljub nehvaležnim vremenskim napovedim pripravljeni izpeljati tekmi na Ljubnem za vsako ceno. Snežne padavine, ki so v noči na soboto zajele Slovenijo, so med organizatorji zato poskrbele za precejšnje olajšanje in tudi veselje obiskovalcev, ki jih je ob prihodu na Ljubno ob Savinji pričakala čudovita zimska kulisa. Del nje je bila tudi v nedrje Rajhovke vpeta skakalnica. Naprava je bila letos temeljito posodobljena in deležna številnih kozmetičnih popravkov.
Tako ni nenavadno, da sta bila del sobotnega programa tudi slavnostno odprtje in krajša verska procesija lokalnega župnika. Slednja je v manjšo nejevoljo spravila predvsem mlajše občinstvo, ki je ob prebiranju Svetega pisma in molitvi le potihoma zavzdihovalo. A rahlo komorno vzdušju je svoje mesto kmalu prepustilo bolj prešernemu, za kar gredo zasluge tudi alkoholu. Tega, kot se za odprte športne prireditve v Sloveniji spodobi, ni primanjkovalo. V prostornem šotoru ob skakalnici so gostje lahko izbirali med celo vrsto alkoholnih napitkov, medtem ko bi izbiro za dežurne voznike in mladoletne lahko prešteli na prste ene roke. Kljub izrecni prepovedi so mnogi zaradi ohlapne varnosti svoje kozarce s pivom, vinom in žganjem brez večjih težav prinesli tudi na prizorišče, kjer jih je med drugim zabavala razposajena družba kurentov. Ti se tekem na Ljubnem redno udeležujejo.
Dekleta so bila v drugem planu
»Letos je pač tako, da je pust že mimo, a smo na povabilo organizatorjev vseeno prišli,« je povedal Nino Galun in se pohvalil, da so letos na tekmi že petič. Ob pogovoru z mladeničem ni bilo mogoče prezreti, da ima okoli zapestja privezanih na ducate dekliških robčkov, a kot je zatrdil, se športnega praznika niso udeležil zaradi nežnejšega spola. »Ne, ne, danes bomo navijali in skrbeli za dobro voljo, dekleta so v drugem planu,« je zatrdil, pri tem pa se hudomušno namuznil.
Le streljaj od preganjalcev zime so z ragljami in trobljami bučno navijali podporniki skakalke Špele Rogelj. Za 21-letnico sta pesti stiskali tudi babica in mama Nataša, ki svojo hčer pogosto podpira tudi v tujini. »Nazadnje smo bili v Oberstdorfu in Hinzenbachu. V poštev pridejo predvsem bližja prizorišča,« je pojasnila, ob tem pa priznala, da jo ob spremljanju Špele na skakalnici občasno še vedno prežemajo neprijetni občutki. »Zagotovo me malo stisne pri srcu, a najpomembneje mi je, da je predvsem sama zadovoljna. Če ni, se o tem praviloma pogovori z očetom, s katerim redno pokomentirata nastope. Njegovo mnenje ji zelo veliko pomeni, saj je bil nekoč sam skakalec. Vloga mame? Da je perilo oprano,« se je pošalila. Nato je v smehu dodala: »No, je pa res, da kadar je hudo, sem jaz še vedno tista, ki tolaži.«
Mama svetlolase Ljubljančanke je v nadaljevanju navdušeno skakala ob nastopu sleherne Slovenke, najvišje, razumljivo, ob uspešni predstavi svoje hčere. Takrat so se visoko v zrak dvignile slovenske zastave, v morju katerih je močno izstopala japonska. »Prišel sem iz Madžarske, kjer delam. Na tekmi smučark skakalk še nisem bil, a sem se za obisk odločil zaradi relativne bližine,« je v družbi dveh rojakov v polomljeni angleščini sramežljivo dejal Hadžimoto, ki je prišel spodbujat izjemno Saro Takanaši, a je Zgornjo Savinjsko dolino bržkone zapustil razočaran. Vodilna tekmovalka svetovnega pokala je tokrat končala na drugi najvišji stopnički.
Zasoljeni navijaški rekviziti
Med okoli tritisočglavo množico je bilo tujcev zgolj za vzorec, nad čemer je potarnala zlasti prodajalka cenovno precej zasoljenih navijaških rekvizitov. Med njimi jih je bilo kar nekaj v barvah tujih držav, a so ostali nedotaknjeni. »V Planici bo mnogo bolje,« nam je izdala.
Na drugi strani skakalnice, rezervirani za VIP-goste, novinarje in tekmovalno ter organizacijsko osebje, je proti vrhu živčno pogledovala Anja Tepeš, ki je prišla spodbujat svoje nekdanje reprezentančne kolegice. »Seveda je moj tlak nekoliko povišan, gre le za moje prijateljice. Tako kot nekoč tudi zdaj nič manj ne stiskam pesti zanje,« je povedala Tepeševa, ki je zaradi poškodbe kolena septembra lani sklenila svojo športno pot. Živčnost 24-letnice se je le nekaj minut pozneje prelevila v veliko veselje, saj Maja Vtič Sloveniji ni priskakala le prvih stopničk na Ljubnem, temveč tudi prvo zmago na tej napravi. Piko na i pa je s tretjim mestom pritisnila Špela Rogelj.
»Bil sem tako vesel, da sem na trenerski ploščadi objemal svojega šefa,« zadovoljstva ni skrival pomočnik trenerja Staneta Baloha Primož Peterka, ob tem pa ni pozabil pohvaliti navijačev. »Ljubno je Planica ženskih skokov. Po obisku in vzdušju ga nobena tekma deklet v svetovnem pokalu ne prekaša,« je pristavil nekdanji skakalni šampion, preden je odhitel proslavljat uspeh svojih varovank.
