Tam, kjer sta bili ponižani ZDA in Velika Britanija, se zgledujejo po dveh državicah na periferiji Evropske unije. 9. januarja, na slovenski kulturni praznik, so v Bagdadu bagri začeli odkopavati pesek za temelje velikega obrambnega zidu, ki ga iraška vlada gradi okoli glavnega mesta. Začetno idejo zaščite države pred suniti z ograjo iz bodeče žice so razvili v trajno strukturo. Zid bo visok tri metre, dolg bo 300 kilometrov in bo imel samo nekaj trdnjavsko zavarovanih vhodov.
Razprava o gradnji zidu je bila čisto srednjeevropska, argumenti za zid pa skoraj dobesedno prepisani od slovenske razlage za gradnjo zidu na meji s Hrvaško in na makedonsko-grški meji. Na začetku januarja je brigadni general Saad Maan z iraškega notranjega ministrstva razkril, da pripravlja načrte za »varnostno prepreko okrog Bagdada, ki naj teroristom prepreči prehajanje meje mesta.« Prestolnica ima devet milijonov prebivalcev in v razmerah razpada sistema deluje kot samostojna država.
Ministrski predsednik Haider al Abadi je najprej zanikal, da vlada pripravlja gradnjo tehnični ovir. »Bagdad je prestolnica vseh Iračanov, zid ali žičnata ograja, ki bi izolirala mesto, preprosto nista mogoča.«
Vendar je Srednja Evropa že pred novim letom pokazala, da je tudi najbolj nemogoče ideje mogoče realizirati. V nedeljo so iz premierjeve pisarne sporočili, da »so začeli zid graditi in da tega nikakor ne gre razumeti kot politično motivirano dejanje.« Gre zgolj za zaščito državljanov pred njimi samimi.
