Črnoglede napovedi, potem ko je pred meseci namesto Matjaža Delopsta vodenje Alpine prevzela Barbara Vtič Vraničar, se uresničujejo. Alpina bo v Sloveniji odpuščala, po oceni predsednika sindikata Romana Miklavčiča pa je na vidiku še selitev proizvodnje iz Žirov. Vse to predstavlja pripravo terena, da bo slaba banka lažje prodala Alpino.
Načrtovani ukrepi so očitno rezultat dela drage svetovalne hiše Admetam, ki so jo Alpini vsilili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), potem ko je ta lani v postopku prisilne poravnave, s pretvorbo dolgov v kapital, postala stoodstotna lastnica družbe. Po »priporočilu« DUTB, ne da bi bil za to objavljen kakršen koli javni razpis, Admetam svetuje še več drugim podjetjem po Sloveniji.
Zniževanje stroškov in prodaja nepremičnin
Zniževanje stroškov na vsakem koraku, četudi bo v Poljanski dolini eksplodirala socialna bomba, ni niti najmanj presenetljivo. Ravno od zniževanja stroškov bo odvisen variabilni zaslužek Admetama. Po razpoložljivih podatkih bo nemška družba Alpino zagotovo stala skoraj pol milijona evrov.
Na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja so nam bili v Alpini lani prisiljeni razkriti svetovalne stroške Nemcev. Po pogodbi, sklenjeni konec avgusta 2015 za pol leta, mora Alpina plačevati Admetamu 67.000 evrov na mesec. Dodatnih 10.000 evrov mora žirovska družba namenjati svetovalcem mesečno še za potne stroške in stroške bivanja. Če pa bo Alpina dosegala dogovorjene izboljšave, bo morala Admetamu plačati še variabilni del, in sicer v višini deset odstotkov vrednosti izboljšav ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Ta kaže, koliko denarja ostane za plačilo dolgov in obresti, investicije ter dividende. Za predstavo, EBITDA je lani, ko še zdaleč niso bili realizirani načrtovani ukrepi, znašal 1,8 milijona evrov. V obravnavanem obdobju je Alpina, tako pravi Vtič-Vraničarjeva, ustvarila 47 milijonov evrov prihodkov od prodaje, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je znašal slabih 200.000 evrov.
Precejšnjo zaskrbljenost med zaposlenimi sproža tudi prodaja številnih nepremičnin. »Prodajo poslovno nepotrebnega premoženja je potrdil nadzorni svet, vključuje pa prodajo osmih trgovskih lokalov, od katerih so nekateri oddani, drugi pa prazni,« je dejala Vtič-Vraničarjeva. Do zdaj je Alpina prodala eno prodajalno v Ljubljani, in sicer za 201.000 evrov.
Starman zadnji up zaposlenih
Po uradno znanih podatkih bo Alpina zdaj odpustila 55 delavcev, če se bodo uresničile grozljive napovedi, pa v letošnjem letu še nekaj sto. Za koliko se bo skrčila delovna sila, ki v celotni skupini predstavlja 1528 delavcev, od tega 355 v Sloveniji, bo znano v drugi polovici letošnjega leta. Kot je za Dnevnik pojasnil sindikalist Miklavčič, načrtuje vodstvo družbe krčiti število zaposlenih tudi v razvojnem oddelku in v oddelku za izdelavo vzorcev. Po opozorilih generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (STUPIS) Antona Rozmana pa bi lahko Alpina v Žireh popolnoma ukinila proizvodnjo. Da v Alpini res nameravajo seliti proizvodnjo, je ne nazadnje razvidno iz včerajšnjih navedb družbe v sporočilu za javnost. Tako so v Alpini pojasnili, da »nepravočasno prilagajanje trendom v obutveni industriji, zlasti glede odločnega zniževanja stroškov in selitve proizvodnje v države z nižjimi stroški dela, še vedno močno zaznamuje poslovanje Alpine.«
Delavci veliko stavijo na Bojana Starmana, ki je v preteklosti že vodil Alpino, po prvem stečaju Mure 2009 pa je prevzel vodenje Mure in partnerji, takrat zdravega jedra murskosoboške družbe. Starman, ki je bil za komentar nedosegljiv, je sicer pred kratkim postal predstavnik zaposlenih v Alpininem nadzornem svetu, njegova beseda pa v političnih krogih še danes veliko pomeni.
