Papež Frančišek se je na poti v Mehiko za dobre tri ure ustavil v Havani, kjer kubanski predsednik Raul Castro od četrtka gosti ruskega patriarha Kirila. Maloštevilna pravoslavna skupnost na karibskem rdečem otoku je po propadu Sovjetske zveze postala pomembna vez Kube z Rusijo leta 2001, ko sta se državi dogovorili o gradnji prve pravoslavne cerkve v Havanskem zalivu, Kiril pa je tri leta kasneje še v vlogi vodje zunanjepolitičnega oddelka ruske pravoslavne cerkve blagoslovil postavitev njenega temeljnega kamna. Kot versko nevtralna oziroma uradno ateistična pa se je Kuba po dveh desetletjih ekumenskega dogovarjanja med Vatikanom in Moskvo očitno zazdela pravšen teren za versko srečanje na vrhu, o katerem se je pred časom že govorilo, da se bo zgodil v Avstriji ali na Madžarskem.
Po razdoru leta 1054 katoliško in pravoslavno cerkev, v kateri je ruska z okoli 165 milijoni vernikov največja, deli več vprašanj, ogroženost krščanstva, ki je še posebej pereča na Bližnjem vzhodu, pa deluje povezovalno. Papež Frančišek je pri teh poskusih vztrajnejši od svojih predhodnikov, njegov ekumenizem pa je bolj realističen. Potem ko so lani islamski skrajneži obglavili 21 koptskih kristjanov, je dejal: »Ko tisti, ki sovražijo Kristusa, ubijejo kristjana, ga ne sprašujejo, ali je luteranec, pravoslavec, evangeličan, baptist ali metodist. Če nas sovražniki združijo v smrti, kdo smo mi, da bi se delili v življenju«.
Za pogovor si verska voditelja nista strogo odmerila časa, od napovedane skupne deklaracije pa nihče ni pričakoval tektonskega premika, ampak le prikaz širše politike Frančiškove gradnje medverskih mostov. Ta je pri sedanjem papežu tudi močno politično obarvana, zato je njegovo srečanje s Kirilom pomembno tudi v celotnih odnosih med Zahodom in Rusijo. Še posebej zato, ker je ruski predsednik Vladimir Putin tesno povezan s pravoslavno cerkvijo, ki mu stoji ob strani v kriznih razmerah, na primer ob aneksiji Krima in posredovanju v Siriji.
Kiril drugačen od predhodnikov
Za analitike je srečanje patriarha in papeža bolj simbolično kot zgodovinsko, saj se ni dotaknilo nobenega od vprašanj, ki pravoslavce in katolike delijo stoletja. Zbližujejo jih obramba krščanstva in osebnostne lastnosti, pri čemer je Frančišek od prevzema Petrovega nasledstva nesporen zagovornik medverskega dialoga. Tudi patriarh Kiril je v nasprotju s predhodniki dokazoval izjemno odprtost do Vatikana že v času, ko je bil vodja diplomacije ruske pravoslavne cerkve.
Papež Frančišek je po popoldanskem srečanju s patriarhom Kirilom na havanskem letališču začel šestdnevni obisk v Mehiki, kjer bo obiskal tri tamkajšnje zvezne države in prestolnico. Eden osrednjih dogodkov bo njegovo maševanje na mehiški strani mejne reke z ZDA Rio Grande, ki ga bodo lahko spremljali tudi verniki na ameriški strani, sicer pa bo njegov obisk znova politično obarvan. Po napovedih Vatikana bo naslovil najbolj pereče mehiške teme od migracij, trgovine z orožjem in prostitucije do korupcije ter pravic avtohtonega prebivalstva in varovanja okolja.
