Begunci oživili italijansko vasico
Sutera je tipična mala vas na italijanskem jugu. Tako kot številni drugi kraji na tem območju je tudi ta sicilijanska vasica doživljala precejšnje odseljevanje prebivalstva s trebuhom za kruhom. Odhodi domačinov v druge evropske države in majhno število rojstev so v dobrih treh desetletjih število krajanov skrčili na vsega 1500 duš, ki so minulo leto nenadoma dobile družbo 200 novih sovaščanov. V prazne hiše in stanovanja se je iz nastanitvenih centrov priselilo 40 begunskih družin in kraju vdahnilo novo življenje. Župan vasice je sprejel enega izmed pilotnih projektov italijanskih oblasti, ki so hotele ob pomoči evropskih sredstev begunskim družinam dati priložnost za nov začetek in hkrati oživiti kraj, ki je bil še iz antičnih časov znan kot zatočišče pred napadalci. Dobri dve tisočletji pozneje je Sutera to svoje zgodovinsko izročilo ponovno obudila. Čeprav krajani sprva niso bili najbolj navdušeni nad novimi sovaščani, so se pomisleki hitro razblinili. Begunci so delo našli v restavracijah, na kmetijah in pri ostarelih vaščanih, ki jim pomagajo pri gospodinjskih opravilih. Šola, ki ji je zaradi premajhnega števila otrok grozilo zaprtje, je zaradi šoloobveznih otrok beguncev morala zaposliti nove učitelje. Vsako jutro se stari in novi sokrajani dobijo na kavi, se pomenkujejo in drug drugega učijo novih izrazov v svojem jeziku. Ko je lanskega aprila pred libijskimi obalami utonilo 700 beguncev, so se stari in novi vaščani Sutere zbrali na osrednjem trgu in za utopljene molili do ranega jutra. »Sutera je izginjala. Zaradi beguncev se nam je ponudila priložnost, da kraj ponovno oživimo,« je nad novimi sovaščani navdušen župan Giuseppe Grizzanti.