Ampak resnica je pač taka, da kadar je bilo po hribih veliko snega, je bilo tudi vreme bolj tako. Padavine pridejo z oblaki, oblaki nastajajo nad morji, iz katerih izhlapi večina vode, in čim topleje je, tem več vode »nosijo s sabo«. Tako da velika količina snega zapade, kadar je prej razmeroma toplo ali pa se sploh kaj prida ne ohladi niti po koncu padavin. V letu, ko smo imeli na Kredarici rekordnih sedem metrov snega, na Voglu niso smučali niti en dan. Skoraj ni bilo sončnega vremena, tudi meja sneženja je bila zaradi tople zračne mase običajno previsoko. Saj je zapadlo nekaj snega, a ga je tudi hitro pobralo ali pa je vsaj toliko skopnel, da smuka ni bila več mogoča. Če bi takrat imeli gore tja do 3000 metrov, bi pa smučali.
Določati oziroma napovedovati mejo sneženja je pogosto nočna mora meteorologov. Tu smo še vedno kar pogosto na tankem ledu. Saj imamo zelo dobre meritve in napovedi temperature zračne mase, ki je nad nami pred vremensko fronto. Kako hitro se bo zrak ob prehodu fronte zamenjal, je pa že druga zgodba. In kako bo istočasno s padavinami, tudi. Postaviti obe spremenljivki v kolikor toliko natančen odnos pa ni lahko. Včasih padavine prehitro ponehajo in se še ne ohladi toliko, da bi sneg »prišel do tal«. Spet drugič hladni zrak malo zamuja… Skratka, kar nekaj dobrih izgovorov imamo, kajne?
