Povprečna starost v Piratski stranki se giblje okoli 30 let, vendar se na sestankih srečujemo ljudje različnih generacij, pri čemer je lahko starostna razlika med ljudmi, ki sedijo za isto mizo, tudi 20 let in več. To je tudi prva stvar, ki mi je pri Piratih takoj padla v oči – starost posameznika ni nikoli avtomatično pomenila nekakšne svete avtoritete.
Kaj je po vašem mnenju pomembno v politiki?Predvsem je v politiki pomembna diferenciacija. To preprosto pomeni, da tvoj obstoj na politični sceni prispeva nekaj novega. Tvoj pogled na svet, tvoje vrednote, izkušnje in osebne kompetence morajo konkretno vplivati na kakovost življenja ljudi, ki volijo zate. Drugače je bolje, da greš počet kaj drugega. To je ključnega pomena, saj se dandanes politiko pogosto dojema le kot tekmovanje v popularnosti in prepoznavnosti obrazov, premalo pa je poudarka na analizi programov strank ter razumevanju njihovih ciljev in usmeritev.
V klasičnem pogledu se tako politične stranke pogosto delijo po binarnih principih: levi – desni, stari – mladi, radikalni – zmerni... Na splošno govorim o strankah raznih ideologij in izumov. Seveda pa je veliko teh delitev hudo zastarelih in neprilagojenih na izzive 21. stoletja. Tehnološki premiki, informacijska doba, demografske spremembe in še marsikaj drugega prinaša nove, alternativne možnosti.
Ali so mladi po vašem mnenju dovolj aktivni v politiki?Zanimivo vprašanje, kajti najprej bi se bilo dobro vprašati, kaj sploh razumemo kot delovanje v politiki. Je to samo udeležba volitev? Je to razumevanje političnega sistema in njegove vpletenosti v tako lokalno kot tudi globalno okolje? Aktivna participacija, dosledno spremljanje novic...? Menim, da je treba gledati na cel paket in ne le na tiste odstotke, ki vsaka štiri leta pokažejo volilno udeležbo. In ne samo to, treba je tudi obrniti vprašanje: ali politiki znajo nagovoriti mlade? Mislim, da je odgovor tako na eno kot na drugo vprašanje: ne dovolj.
Ima posameznik kakšno veljavo v stranki ali obvladuje le glas večine?Pri Piratski stranki se odločitve sprejemajo zelo demokratično, kar pomeni, da se o vseh pomembnih vprašanjih glasuje v jedru (izvoljenemu telesu) stranke, ti sestanki pa so tudi odprti za vse člane in kdor koli lahko pride ter pove svoje mnenje. Tako kot pogosto v življenju je glas posameznika seveda še kako pomemben, vendar je treba stvari najprej jasno artikulirati in razložiti svojo pozicijo tudi vsem drugim. Včasih se na kakšni točki tudi ne strinjamo, kar je normalno in po mojem mnenju zelo dobrodošlo. Ne bi se počutila dobro v okolju, kjer ne bi bilo trenj. Nima smisla, če se vsi strinjamo, saj tako ni nobenih lekcij.
Kako bi stranke delovale v idealnem svetu?Stranke se čisto po človeško zavzemajo za marsikaj, predvsem pa za celo vrsto interesov. V idealnem svetu bi bili ti interesi vedno poravnani z interesi tistih, ki so za stranko volili. V malo manj idealnem svetu pa se sem vmešajo tudi interesi politikov samih ter seveda vseh, ki pri njih lobirajo. V razvitih demokratičnih državah bi morali tudi navadni ljudje večkrat izkoristiti možnost lobiranja. Pisanje e-pošte, peticij, udeleževanje najrazličnejših dogodkov, konferenc, spremljanje medijev in gojenje zdravega dialoga je tisto, kar naredi korak k malo idealnejšemu svetu.
