Po razmišljanju in odločitvah so mi bliže stranke, ki predstavljajo levico, a sem se odločila, da najprej preverim, v kateri stranki bi moj glas resnično štel in kje bi moje mnenje upoštevali ter v kateri stranki imam največ možnosti udejstvovanja. Tako sem se lotila raziskave. Zanimalo me je, kje se bodo zame kot novo članico pripravljeni najbolj zavzeti, mi razložiti stvari in me čim prej povabiti k aktivnemu sodelovanju.
Neskončna množica političnih strank
Prvo presenečenje sem doživela že med pripravo na zastavljeno nalogo. Za začetek sem si izpisala seznam vseh strank v Sloveniji, a sem kmalu ugotovila, da bi se to znalo precej zavleči, saj jih je glede na velikost naše države precej. Zato sem se osredotočila le na sedem večjih strank, na teh sedem, katerih poslanci danes sedijo v parlamentu. Enega od nedeljskih večerov sem posvetila raziskovanju spletnih strani strank, branju njihovih programov in iskanju načinov včlanjevanja, ki jih ponujajo. Naredila sem si osnutek, si izpisala njihove kontaktne številke ter izbrane stranke naslednji dan poklicala po telefonu.
Najbolj so me navdušili v Iniciativi za demokratični socializem (IDS), ki je ena od treh strank, ki sestavljajo koalicijo Združene levice. Prijazen mladenič mi je z navdušenjem razložil vse o tem, kako delujejo, mi povedal, da so zelo aktivni, saj imajo vsakih štirinajst dni lokalne sestanke, organizirajo pa tudi razne razprave, proteste in predstavitve po državi, ter da stranko sestavljajo večinoma mladi. Sogovornik mi je poslal še elektronsko sporočilo, kjer mi je vse stvari še enkrat pojasnil, me povabil na osebni razgovor in naslednji sestanek lokalnega odbora ter me celo dodal na facebooku!
Odgovorov nimajo, novih članov pa si želijo
Precej zanimanja in pomoči so pokazali tudi v strankah SD in SMC. Pri obeh so mi prijazno razložili vse o tem, kako delujejo na lokalni ravni, in me povabili na pogovor v pisarne strank.
V NSi in DeSUS zame in za moja vprašanja niso pokazali zanimanja. Na DeSUS me je gospa na vprašanje, kaj bi mi prineslo članstvo v njihovi stranki in kako bi bilo to videti, odslovila z besedami, da ona tega pač ne ve in naj samo pošljem pristopno izjavo na sedež stranke. Pri Novi Sloveniji so mi na zastavljena vprašanja prijazno odgovorili, a kljub temu nisem dobila želenih informacij. Na njihovi strani sem namreč zasledila, da vsak posameznik v stranki lahko predlaga kak nov ukrep, a sem po tem, ko sem jih o tem povprašala, dobila le medel odgovor, da to ne gre ravno tako. Sicer lahko kaj predlagam, a sem iz njihovega izjemnega navdušenja nad mano in mojimi idejami ter precej nesmiselnega odgovora razbrala, da me niso pripravljeni jemati resno.
Klicala sem jasno tudi na SDS, kjer kljub več poskusom, da bi jih priklicala na vsaj eno od mnogih telefonskih številk, navedenih na njihovi spletni strani, odgovora žal nisem dobila. Tudi pri Zavezništvu Alenke Bratušek se mi niso oglasili.
Zaradi občutka, kje bi mene osebno najbolj upoštevali in da za njih ne bi bila le še ena številka na papirju, sem se odločila, da se pridružim stranki IDS. Ne zanikam, da so k temu pripomogla tudi moja politična prepričanja, ki v tako odločilnih trenutkih igrajo najbolj bistveno vlogo. Kakor koli, pristopno izjavo sem že oddala na pošti. Ali to pomeni, da se je pravkar začela moja politična kariera, pa bo pokazal čas.
