Zaplet z zamujenim rokom za vložitev 8,7 milijona evrov težke tožbe zaradi silosov Tovarne sladkorja Ormož bo, kot kaže, še nekoliko pospešil spremembe zakonodaje na področju pravobranilstva. Te je minister Goran Klemenčič potihoma napovedoval že pred časom, na ministrstvu za pravosodje (MP) pa so nam potrdili, da so zdaj že pripravili prvi osnutek novega zakona, ki ga bodo v kratkem poslali v javno obravnavo. Predlog naj bi bil najkasneje maja v vladi in konec septembra v državnem zboru.
Od različnih virov smo slišali mnenja, da je veljavni zakon o pravobranilstvu dejansko že močno zastarel, nekateri izmed naših sogovornikov pa so po drugi strani ocenili, da Klemenčič morda pripravlja nekoliko preveč revolucionarno reformo. Ta bi najprej pravobranilce preimenovala v državne odvetnike in pravobranilstvo iz samostojnega pravosodnega organa spremenila v organ v sestavi pravosodnega ministrstva – podobno kot je denimo policija organ v sestavi notranjega ministrstva.
Danes imajo državni pravobranilci in njihovi pomočniki status funkcionarjev (in ne le javnih uslužbencev), plačo pa enako kot višji sodniki ne glede na zahtevnost postopkov, ki jih vodijo. Po novem naj bi se državni odvetniki delili na navadne in višje državne odvetnike, ki pa bodo po drugi strani sklenili pogodbo za nedoločen čas – in ne zgolj za osemletni mandat kot zdaj.
»Z novo ureditvijo bo državnim odvetnikom dana večja avtonomnost pri njihovem vsakodnevnem delu. Razmišljamo namreč o odmiku od veljavnega sistema zastopanja na podlagi obveznih usmeritvenih navodil, kar je državne pravobranilce doslej bolj približalo statusu pooblaščencev kot zakonitih zastopnikov,« razlagajo v ministrstvu. To pa pomeni, da državnemu odvetniku ne bo treba na sodišču zastopati vsake skrajnosti, ki mu jo bodo naložili različni predstavniki države, temveč bo lahko vsaj v teoriji sam filtriral balast.
Pomembna novost je tudi predlog, da bi ustreznost zaposlitev, razrešitev in napredovanj državnih odvetnikov ocenjevala posebna neodvisna pravosodna komisija. Če so postopki za imenovanje tožilcev in sodnikov že od nekdaj strogi, pa pravobranilce imenuje kar vlada sama. Zato nekateri o pravobranilstvu govorijo tudi kot o odlagališču političnih kadrov, saj so v preteklosti tam že končali odsluženi politiki in drugi »naši«, ki so po menjavi vlade ostali brez službe (več v okvirju).
Zastopanje pred ESČP pod vprašajem
Čeprav se v pravobranilstvu menda načeloma strinjajo, da zakonodaja potrebuje prenovo, pa predlogom ministrstva nasprotujejo. V uradu generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja so nam pojasnili, da so seznanjeni z načrti ministrstva, za katere pa menijo, da ne predstavljajo nadgradnje trenutnega sistema, temveč ga rušijo. »Strinjati se je mogoče s splošno ugotovitvijo, da zagotavljajo države z visoko stopnjo vladavine prava veliko samostojnost državnega pravobranilstva s ciljem najkakovostnejše in politično nepristranske zaščite premoženjskih in drugih pravic ter interesov države v sodnih postopkih. V državah, ki nimajo visoke stopnje razvoja institucij pravne države, pa ni mogoče pričakovati obstoja samostojnega in neodvisnega državnega pravobranilstva. In prav to je mogoče zaznati iz predloženih tez,« v vodstvu pravobranilstva dvomijo o stopnji zrelosti slovenskega prostora za spremembe.
Pravobranilce zelo moti tudi ideja, po kateri Slovenije morda celo ne bi več zastopali na mednarodnih in evropskih sodiščih. Odločitev še ni padla, Klemenčič pa v ministrstvu snuje direktorat za temeljne človekove pravice in transparentnost, kamor bi lahko prenesel agenturo za zastopanje države na evropskem sodišču za človekove pravice. To bi bila velika zaušnica pravobranilcem, katerih vodstvo opozarja: »Doslej še ni bila opravljena nobena analiza, ki bi pokazala, da je zastopanje (pravobranilstva, op. p.) pred ESČP neučinkovito ali premalo učinkovito.« Argument, da se vedno več držav odloča za zastopanje prek ministrstva, saj lahko tako pozneje lažje poskrbijo tudi za uveljavitev odločb ESČP v zakonodaji in praksi, je po njihovem mnenju preprosto premalo tehten, saj se države med seboj razlikujejo po številnih dejavnikih, tudi državnih ureditvah in pravnih tradicijah.
Peter Lovšin
