Svojo zgodbo piše tudi nafta. WTI se drži pri vsega 28 dolarjih za sod, kar je daleč od napovedi, da bo letos povprečna cena sodčka nad 40 dolarjev. Goldman Sachs je preklical vse svoje napovedi in za zdaj si upa napovedati, da bo cena nafte ostala nizko dlje časa. Leto, dve, več? Odvisno od Opeca, ki je imel presežek v proizvodnji samo januarja kar za 1,7 milijona sodčkov. Posledice že čutijo Rusija, v kateri vlada recesija, Savdska Arabija, ki se bori s 100-milijardnim dolarskim primanjkljajem v državni blagajni, naftna podjetja, ki so močno oklestila dobičke in s tem tudi dividende in investicije.
Na drugi strani imamo še probleme s Kitajsko, ki nikakor ne more stabilizirati zmanjšane rasti bruto domačega proizvoda. Saj poskuša s postopno devalvacijo, državnimi investicijami, intervencijo državnih skladov na borzi, prepovedjo prodaj delnic… Za zdaj je uspeha bolj malo.
Naj na koncu omenimo, da so se tudi Japonci znašli na parketu negativnih obrestnih mer, da imamo v Evropi kljub poplavi denarja deflacijo in upočasnitev gospodarske rasti. Da Fed ni več tako navdušen nad dvigovanjem obrestnih mer in da so Italijani odkrili dodatnih 200 milijard evrov slabih kreditov, pa je napoved za medvedji trg popolna.
Pod črto je kitajska borza letos izgubila že 25 odstotkov, vse druge pa od 10 do 22 odstotkov. Ali nam trg napoveduje novo recesijo? Vodilne investicijske banke so svoje napovedi recesije dvignile z verjetnosti 5–10 odstotkov na 25–30 odstotkov. Roko na srce, še nobene recesije do zdaj niso pravilno napovedali. Za zdaj se zdi, da nismo v letu 2008, ampak bolj v letu 2011, ko nas je skrbel evro. Je pa moment negativnih obrestnih mer gotovo močno prisoten in nihče ne ve, kako se iz tega izkopati. Kako povzročiti večjo potrošnjo? Kako omogočiti malemu človeku s plitkim žepom, da bo deležen kvantitativnega sproščanja? Zagotovo je na potezi davčna politika.
