Zadnje leto sta si sodni spis iz rok v roke podajali okrožno in višje sodišče – prvo je vztrajalo, da so vsi dokazi v njem zakoniti, drugo pa o tem ni bilo povsem prepričano, tako da je vračalo žogico prvemu, češ naj svojo odločitev znova pretehta. Ko so višji sodniki lansko jesen sklep okrožnega sodišča razveljavili že drugič, smo v Dnevniku zapisali, da bi zadevi piko na i lahko postavili sami. Če se z odločitvijo prvostopenjske sodnice o neizločitvi ne strinjajo, bi sporne dokaze lahko izločili sami in skrajšali že tako dolgotrajen postopek. Na naš komentar so se z višjega sodišča odločno odzvali s popravkom, češ da za kaj takega niso imeli nobene možnosti. Zato nas je še bolj začudil zadnji sklep višjih sodnikov, ko so storili ravno to – sami so zavzeli (dokončno) stališče, da dokazi, zbrani proti Zdenki Kondić, niso bili pridobljeni na zakonit način. Na naše poizvedovanje, zakaj enkrat ne, drugič pa da, včeraj od njih nismo dobili nobenega odgovora.
Balkanskega bojevnika se drži še en, upajmo, da gre za »navidezen« madež. Senatu višjega sodišča, ki se je vse te dolge mesece ukvarjal z (ne)zakonitostjo dokazov, predseduje sodnica, ki je zakonska partnerica enega od odvetnikov, vpletenega v to zadevo. Gre za zagovornika, ki je (kasneje obsojenega) Marka Bublića zastopal, ko je bil primer v preiskavi in čisto na začetku sojenja, potem pa sta sodelovanje prekinila. Takrat je bila prej omenjena sodnica še na okrožnem sodišču, a ni sodelovala v nobenem postopku, povezanem z Balkanskim bojevnikom.
Medtem je napredovala in predseduje senatu, ki se ukvarja z bojevniškimi dokazi. Nočemo namigovati, da je bilo odločanje napačno oziroma pristransko – navsezadnje gre za odločitve senata, ki je sestavljen iz treh članov. A kot vemo, je načelo, da bi moral sodnik dajati videz nepristranskosti, še vedno v veljavi. Ali kot navaja vrhovno sodišče: pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno le to, da je nepristranskost dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. V nasprotnem primeru sta lahko ogroženi tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Pa bi se vse skupaj dalo zelo enostavno rešiti. Seznam sodnikov na oddelku za kazensko sodstvo ljubljanskega višjega sodišča ni tako kratek – poleg omenjene je na njem še 15 drugih sodnikov. Ni vrag, da ne bi našli enega, ki bi bolj ustrezal.
