»Do konca smo tehtali ustrezno kadrovsko zasedbo nadzornega sveta, ki ga čaka v prihodnje zelo zapleten in naporen postopek privatizacije banke,« je po skupščini največje slovenske banka NLB dejal Marko Jazbec, prvi mož njenega edinega lastnika Slovenskega državnega holdinga (SDH). Očitno težka, tudi politično obarvana odločitev, na koncu ni prinesla tako obsežnega pretresa nadzornega sveta, kot so predvidevali mnogi. Kot smo napovedali v Dnevniku je SDH novi, za dve mesti razširjeni devetčlanski nadzorni svet, imenoval pet novih članov.

Povratek stare garde

V nadzorni svet NLB je bil pričakovano imenovan Tone Ribnikar, pravnik in donedavni izvršni direktor v podgoriški NLB Montenegro banki. Pa Anton Macuh, član več nadzornih svetov, med drugim tudi v NLB med leti 2010 in 2012, in upokojeni dolgoletni uslužbenec NLB. V največji slovenski banki je bil med drugim sodelavec novega sočlana v nadzornem svetu Janka Gedriha, ki je v začetnih letih kariere služboval tudi v kamniškem Stolu. Primož Karpe, ki je vodja zasebnega sklada Blue Sea Capital s sedežem v Zagrebu, in dr. Laszlo Urban, ki je v svoji karieri delal v številnih bankah, v Svetovni banki ter bil med drugim tudi nadzornik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Nadzorni svet sta na drugi strani zapustila predsednik Gorazd Podbevšek in Miha Košak, medtem ko je Tit A. Erker, ki je bil pred skupščino na listi za odpis, zadržal svoje mesto med nadzorniki, prav tako tudi Sergeja Slapničar, Uroš Ivanc in Andreas Klingen. »Obstoječa deveterica je v vseh smislih zelo uravnotežena, profesionalna in na optimalen način dopolnjuje izkušnje, znanja in heterogenost z vidika poklicev, ki so zastopani v nadzornem svetu,« je poudaril Jazbec. Oceno primernosti kandidatov je v nasprotju z zahtevami Banke Slovenije namesto NLB opravil kar SDH. Jazbec je pri tem ocenil, da zakonov niso kršili, na kar je pred časom opozarjal slovenski regulator in omenjal možnost uvedbe prekrškovnih postopkov, ki bi pomenili finančno breme za NLB.

Poslej bolj previdno pri sklepanju zajetnih pogodb

Teh je bilo v preteklosti dovolj že s sklenitvijo kopice negospodarnih pogodb s kadrovskimi agencijami, pravniškimi družbami, trženjsko-marketinškimi družbami in drugimi, so opozorili v SDH, kjer izpostavljajo tudi problematičnost sponzorstev in donacij.

Na skupščini je bil tako med spremembami statuta sprejet tudi mehanizem, ki bo omogočal omejevanje ali vsaj nadzor sklepanja visokih pogodb z zunanjimi svetovalci. Pogodbe z zunanjimi svetovalci bo po novem moral potrditi tudi nadzorni svet, zgolj podpisi članov uprave ne bodo več dovolj.

Med spornimi pogodbami najprej izpostavimo 680.000 evrov vredno pogodbo NLB s kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), ki je pomagala banki iskati člane uprave. Afera je udarila na začetku mandata sedaj že bivšega predsednika uprave Janka Medje, danes pa gre SDH verjetno bolj v nos okoli 900.000 evrov vredna pogodba s podjetjem R.U.R. Draga Kosa, ki je za NLB analiziral kreditne mape oziroma predvsem slaba posojila. Omenjeno in druge pogodbe preiskuje tudi računsko sodišče.

SDH postavlja pod vprašaj integriteto Medje

Omenjeni posli so verjetno odigrali svojo vlogo pri načrtovani zaupnici SDH Janku Medji, ki je na koncu zaradi njegovega odstopa SDH ni bilo potrebno podati. V obrazložitvi so se pri SDH sklicevali tudi na privatizacijo: »Za uspešno privatizacijo banke je, poleg čim boljše priprave banke, ključnega pomena, da ima sposobnega in zaupanja vrednega predsednika uprave, s polno integriteto in poštenostjo, ki bo deloval v interesu banke in lastnika.«

Jazbec je k temu dodal, da obstajajo indici, da Medja ni vselej deloval v najboljšem interesu banke ter da je prekoračeval svoja pooblastila. »SDH ni bil pripravljen sprejeti tveganja, ki ga prinaša nezaupanje, kar pa izhaja zlasti iz preteklih ravnanj,« so zapisali in navedli predvsem prepočasno zniževanje obsega slabih posojil in neustreznega upravljanja povezanega z valutnimi tveganji zaradi zvišanja vrednosti švicarskega franka. Zaradi nedopustno visoke odprte valutne pozicije je NLB izgubila 13 milijonov evrov.