S polento se dobro je

Postiti se danes pomeni jesti zmerno in ne pretiravati z nezdravo hrano, denimo s sladkarijami in mastnimi jedmi. Med okusne, enostavne, zdrave in izredno poceni jedi, kakršne zna pripraviti tudi popoln kuharski analfabet, tisti, ki kuhalnico zagrabi kakor lopato, sodi polenta. Stara italijanska kmečka jed je v današnji obliki nastala šele v 16. stoletju, po tistem, ko je Kolumb v Evropo prinesel koruzo. Podobno, a vendar precej drugačno jed (kašo iz koruznih zrn) so pred tem kuhali že v Srednji in Južni Ameriki, dandanes pa tudi tam pripravljajo polento na italijanski način. Pri naših sosedih ima namreč polenta že zelo dolgo tradicijo, že v antičnih rimskih časih so jo kuhali iz pšeničnega zdroba. Po latinsko se imenuje pulmentum, od tod tudi ime polenta. Njena pražena različica so koruzni žganci, kakršne pri nas najpogosteje srečamo na Koroškem. Ta jed se pripravlja povsem drugače kot polenta in nima nič skupnega z žganci, kakšne poznajo v Hrvaškem Zagorju, tam namreč žganci pravijo navadni polenti. Medtem ko polento vsujemo v slano vodo in kuhamo, da se zgosti, je pri žgancih drugače. Koruzni zdrob vsujemo v suho posodo in pristavimo. Neprestano mešamo in ga na suho pražimo tako dolgo, da se zdrob začne barvati v rjavo in zadiši po pečeni koruzi. Nato posodo odstavimo in počakamo, da se dno nekoliko ohladi (sicer brizga na vse strani), in praženi zdrob postopoma zalivamo z osoljenim kropom, pristavimo ter urno mešamo. Pri tem ne sme nastati gladka zmes, temveč debelejše grude, zato moramo paziti, da ne dodamo preveč vode, sicer namesto žgancev nastane pražena polenta. Takšne žgance si lahko privoščimo za zajtrk in jih zalijemo z mlekom, belo kavo (projo), kislim mlekom ali jogurtom, za kmečko malico oziroma glavno jed so jih nekoč postregli s kislim zeljem in ocvirki… V resnici jih lahko postrežemo na enake načine kot polento, tudi z zelenjavno omako, k enolončnicam in podobno. Ampak vrnimo se k navadni polenti. Ta nam lahko služi kot osnova za kopico prigrizkov. Jemo jo lahko vročo, sveže skuhano, lahko pa tudi hladno ali celo mrzlo – v hladilniku pokrita mirno počaka nekaj dni. Lahko jo skuhamo zjutraj, je nekaj porabimo za zajtrk, preostalo pa nadevamo v široko posodo, pogladimo površino in postavimo na hladno. Takšno lahko pozneje ali v naslednjih dneh, ko se dodobra strdi, narežemo z navadnim sukancem, kose popečemo kot pri tokratnem receptu, lahko jih celo spaniramo in ocvremo. Pečena (in tudi kuhana) polenta je namreč po krivici prezrta delikatesa, ki v imenitnih jedeh zlahka nadomesti krompir, riž, testenine in druge priloge. Kadar kuhamo polento, ki jo bomo uporabili kot prilogo, se lahko prepustimo domišljiji in vanjo zakuhamo denimo drobno nasekljan sušeni paradižnik, nastrgan sir, odlični so tudi sesekljani sveži vršički rožmarina in še bi lahko naštevali. Okus ji lahko izboljšamo tudi tako, da manjši del vode nadomestimo z mlekom. Pozimi to počnemo redko, ampak kadar v toplejšem delu leta kuhamo golaž v kotlu, kose hladne polente pomažemo z oljem, jih zavijemo v aluminijevo folijo in spečemo v žerjavici.