Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev in drugih zdravju škodljivih snovi, pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne naprave in dimnika. Izsledki raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav poveča za najmanj petino, za prav toliko pa se zmanjšajo tudi izpusti prašnih delcev. To je še zlasti pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trda goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka. Z nepravilnim kurjenjem se lahko emisije ogljikovega oksida in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat, izkoristek kurjenja pa se prepolovi in doseže zgolj 40 odstotkov.
Suha drva in primerno velika polena
Zelo pomembno je uporabljati suha drva (idealna vlaga znaša okoli 10 odstotkov). Priporočljivo je, da podiramo drevesa in sekamo drva decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage v lesu najmanjša. Nasekana drva zložimo na podstavek, ki omogoči nemoteno gibanje zraka okoli njih. Pokrita naj se sušijo na sončni legi. Drva iz smreke in topola se sušijo približno leto dni, iz jelše, lipe in breze približno leto in pol, iz bukve, gabra in sadnega drevja približno dve leti, hrastova drva pa od dve do tri leta. Polena morajo biti primerne velikosti glede na velikost kurilne naprave – če so predrobna ali predebela, povzročijo višje izpuste dimnih plinov.
(Ne)kakovostni peleti
V primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev, je za pelete, ki predstavljajo večino lesnega goriva v Sloveniji, potreben manjši skladiščni prostor. Kurilne naprave so sorazmerno majhne, enostavna pa je tudi njihova uporaba v sobnih pečeh, ki jih pogosto uporabljamo kot dopolnilni vir ogrevanja. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so izvedli analizo proizvajalcev pelet v Sloveniji, ki je pokazala, da je v letu 2012 v Sloveniji pelete izdelovalo 17 proizvajalcev, proizvedli pa so jih več kot 90.000 ton. Rezultati analize kakovosti lesnih pelet, ki so jo izvedli vzporedno, so bili zaskrbljujoči. Le slaba petina vzorcev je ustrezala najvišjemu kakovostnemu razredu.
Peči s čim večjim izkoristkom
Za učinkovito kurjenje v malih kurilnih napravah je treba vgraditi peči s čim večjim izkoristkom in čim manjšimi izpusti prašnih delcev. Eko sklad v svojih razpisih nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije sproti obnavlja seznam toplovodnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Opomniti velja tudi na pomen pregledovanja in čiščenja malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanja katranskih oblog in izvedbe protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov ter izvajanje meritev izpustov v zrak. Na večini malih kurilnih napravah je te storitve, ki jih opravljajo dimnikarji, treba izvesti vsaj enkrat letno. Za male kurilne naprave na biomaso z manj kot petino toplotnih izgub z dimnimi plini je čiščenje potrebno dvakrat v kurilni sezoni, medtem ko je treba kurilne naprave na trdna goriva do 50 kilovatov, ki imajo več kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, v primorskih občinah očistiti trikrat, v vseh drugih delih Slovenije pa štirikrat v presledkih najmanj dveh mesecev.
Kurilno napravo naj izbere strokovnjak
Na strokovnjake svetovalne mreže ENSVET se obrne veliko lastnikov predvsem starejših družinskih hiš, ki želijo manjši strošek ogrevanja, zlasti s prehodom na kurilno napravo na lesno biomaso. Najprej je treba preveriti ustreznost izbora takšne naprave glede na okolje oziroma lokacijo stanovanjske stavbe. Izbor tehnologije mora izhajati izključno iz merila visoke energijske učinkovitosti naprave in ustreznih okoljskih karakteristik obratovanja. Pri višjem investiranju v takšne sodobne sisteme nam ob ustreznem izboru naprave lahko pomaga tudi nepovratno sofinanciranje. Vgradnjo nove naprave ali zamenjavo iztrošene mora načrtovati strokovnjak, ki s korektnim dimenzioniranjem zagotovi, da je nova kurilna naprava prilagojena potrebam stavbe. V preteklosti so se namreč preveč pogosto uporabljale naprave, ki so lahko s svojo kapaciteto presegale dejanske potrebe stavbe tudi za dvakrat ali trikrat, kar se je odražalo na slabši energijski učinkovitosti teh sistemov ter nepotrebnem dodatnem obremenjevanju okolja.
Česa ne smemo kuriti
Uredba o emisiji snovi iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah lahko kuri le mehansko obdelan les. Prepovedano je kuriti prebarvan les (stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke) kot tudi embalažo iz lesa (zaboji za sadje, zelenjavo), papir (karton, časopisi, pisarniški papir), embalažo pijač in hrane (plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali druge gorljive materiale (blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko v delcih močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov.
