Krki se je ruski trg skrčil kar za petino, ali potrebuje strateškega partnerja?

Valutna tveganja odnesla kup milijonov

Spomnimo, na račun valutnih tveganj je Krka v letu 2014 ustvarila kar okoli sto milijonov evrov minusa. Če bi podjetje valutna tveganja primernejše zavarovalo, bi bil minus precej manjši. Iz poročila o poslovanju v prvih devetih mesecih lani sledi, da je Skupina Krka zaradi padca vrednosti ruskega rublja ustvarila negativne tečajne razlike.

V Krki priznavajo, da je na njihovo poslovanje najbolj vplival tečaj rublja, ki se je od začetka leta 2015 do maja krepil, avgusta lani pa dosegel najnižjo vrednost. Temu je seveda sledil padec prodaje Krkinih izdelkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014. Padec prodaje zdravil na ruskem trgu je vodstvo Krke pripisalo zmanjšani kupni moči in dodalo, da se na ruskem trgu krepi prodaja veterinarskih izdelkov, saj se povečuje samooskrba s hrano.

»Pretirana navezanost na ruski trg čudi, saj težave v tem delu sveta niso novost, zato bi moralo vodstvo družbe že pred časom razmišljati o večji disperziji trgov, na katerih prodaja,« je komentiral Igor Štemberger, prvi mož Ilirike.

Ali Krka zato v aktualnih razmerah potrebuje strateškega partnerja? Bo šla po poti Leka, ki je že del multinacionalke Sandoz, in dolgoročno ne bo ostala samostojna?

»Eden od Krkinih strateških ciljev do leta 2020 je ostati samostojni,« poudarjajo v Krki, ki jo vodi Jože Colarič. Poudarjajo pa, da je odločitev o lastništvu v rokah delničarjev. Ocenjujejo, da imajo več možnosti ostati na samostojni poti, saj so družba, ki ima vse poslovne funkcije, ki ji zagotavljajo dolgoročno rast brez morebitnega strateškega partnerja. Ob tem pa dodajajo, da tudi sami neprestano iščejo priložnosti za prevzeme primernih podjetij, seveda ob ustrezni ceni, ki bi jim zagotovila dostop do novih trgov ali novih izdelkov. Tako bi dopolnili organsko rast kot osnovo razvoja Skupine Krka.

Država deleža v Krki ne misli prodajati

Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalsko družbo (KAD) kot največja delničarja Krke smo vprašali, ali morda razmišljajo o prodaji deleža v Krki. Tako v SDH, ki ima v lasti 16,2-odstotni delež, kot v KAD, ki ima 10,65-odstotni delež v novomeškem farmacevtu, odgovarjajo, da je Krka v strategiji upravljanja kapitalskih naložb opredeljena kot pomembna naložba, kjer bo država ohranila kontrolni delež (25-odstotni delež + ena delnica). S tem želi država ohraniti ključne razvojne komponente v Sloveniji. »Naložba v Krki je tudi vir sredstev za poravnavo zakonskih obveznosti družb SDH in KAD. Cilj je usmeritev predvsem v čim bolj aktivno sodelovanje pri upravljanju ter dividendna politika, ki bo SDH zagotavljala stabilne prihodke iz naslova dividend,« pojasnjujejo v SDH . Hkrati dodajajo, da v skladu s sprejeto strategijo in sprejetim letnim načrtom upravljanja za leto 2016 SDH ni predvidel prodaje naložbe v Krki.

Na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, pa pravijo, da se mora minister, preden bi komentiral prihodnost Krke, z zadevo podrobneje seznaniti.

Manja Pušnik, Suzana Kos