Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju bo postalo zelo podobno zasedanjem premierjev, notranjih in zunanjih ministrov v Evropski uniji. Severnoatlantsko zavezništvo bo namreč po razpravah v prejšnjih mesecih, kako se odzvati na ruske kršitve turškega zračnega prostora ob meji s Sirijo, zdaj še odločneje zarezalo v razpravo o begunski krizi.
Cipras: Natove patrulje zgolj v turških vodah
Z razpravo o morebitnem posredovanju Nata v Egejskem morju med Grčijo in Turčijo ta vidik begunske krize prevzema vodilno vlogo pri iskanju skupne evropske begunske politike. Obrambni ministri bodo tako odločali o skupnem pozivu Nemčije in Turčije za spopad s tihotapskimi tolpami, ki od turških obal do nekaj kilometrov oddaljenih egejskih otokov za velike vsote prevažajo begunce iz različnih delov sveta. Ta posel naj bi enote članic Nata pomagale ustaviti prav s svojo navzočnostjo na morski meji med Grčijo in Turčijo, pri čemer iz Bruslja že mesece terjajo odločno ukrepanje za ustavitev begunskega toka od Aten do Ankare.
Morebitna Natova pomorska misija v Egejskem morju bi predstavljala del vse jasnejših načrtov za zapiranje Evropske unije pred prihajajočimi begunci. Nad zamislijo Natovih patrulj v ozkem akvatoriju med Grčijo in Turčijo pa ni navdušen grški premier Aleksis Cipras. Nemški kanclerki Angeli Merkel je včeraj v telefonskem pogovoru povedal, da bi Grčija Natove patrulje v Egejskem morju lahko sprejela le v turških teritorialnih vodah.
Begunska kriza glavna tema pred volitvami
Evropska komisija bo danes predstavila nove podatke o izpolnjevanju turškega akcijskega načrta za zajezitev migracij in obvez držav članic EU glede premestitve 140.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije v druge države članice. Doslej jih je bilo zaradi pomanjkanja solidarnosti v osemindvajseterici preseljenih zgolj 500, tudi Slovenija evropski komisiji še ni najavila, kdaj bi lahko sprejela prvo skupino (okoli dvajset) beguncev iz Italije. Na slovenskem notranjem ministrstvu včeraj niso pojasnili, kdaj bo Slovenija evropski komisiji najavila sprejem prve skupine beguncev, čeprav so v minulih mesecih prispetje teh prosilcev za azil že napovedovali za letošnji januar.
Avstrija je medtem končala gradnjo ograje ob Šentilju in Gornji Radgoni, notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner pa ne izključuje več gradnje novih odsekov ograje na južni avstrijski meji z Italijo in Slovenijo. Prav iz Avstrije – dober mesec dni pred predsedniškimi volitvami – prihaja vse več novih iniciativ za varovanje schengenskih meja, daleč od avstrijskega ozemlja. Ker je begunska kriza postala glavna tema medstrankarskega obračunavanja pred volitvami, predvsem koalicijska ljudska stranka (ÖVP) z notranjo ministrico Mikl-Leitnerjevo in zunanjim ministrom Sebastianom Kurzem prevzema taktirko predlaganja novih ukrepov. Nove dele žične ograje bi utegnila Avstrija postaviti tudi pri gorskem prelazu Brenner z Italijo in ob Karavankah, kjer bi lahko prišlo do nezakonitih prehodov meje, če bi se evropske meje še krepkeje zaprle za prehajanje beguncev.
Avstrijski obrambni minister Peter Doskozil (SPÖ) bi šel še korak dlje. Na makedonsko-grško mejo, kjer so makedonske oblasti začele graditi še drugo vrsto žične ograje, bi za preprečevanje nezakonitih migracij poslali kar vojake držav članic EU. Tako naj bi še »izboljšali« preprečevanje nezakonitih migracij. Makedonska policija in vojska sta sicer od postavitve ograje preprečili prehod 33.000 beguncev.
Podnevi šiva, ponoči para...
Hrvaški minister za notranje zadeve Vlaho Orepić je po poročanju hrvaških medijev včeraj dopoldne zatrdil, da so se države na balkanski begunski poti dogovorile o novem režimu: vlaki z begunci naj bi poslej vozili neposredno od grško-makedonske meje do Avstrije, brez vmesnega sestopanja. V vsaki državi naj bi zgolj zamenjali lokomotive in oskrbeli tiste begunce, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo. Ker naj ne bi bili več potrebni, naj bi tudi ukinili sprejemne in nastanitvene begunske centre v balkanskih državah, vključno s Slovenijo. Če bi kdo že v Makedoniji izrazil željo, da želi zaprositi za azil drugje kot v Avstriji ali Nemčiji, denimo na Hrvaškem, pa bi se lahko peljal do Hrvaške in tam sestopil z vlaka, je pisal Jutarnji list. Hrvaška je sicer včeraj poslala na makedonsko mejo dvajset policistov, ki bodo tam pomagali popisovati in selekcionirati migrante.
Slovenska policija je včeraj navedbe zanikala. »Na srečanju generalnih direktorjev policij Avstrije, Hrvaške, Srbije in Makedonije v začetku minulega tedna ni bil sprejet dogovor o prevozu beguncev z vlaki iz Makedonije direktno do Avstrije, kot danes poročajo nekateri mediji,« je sporočila predstavnica policije Vesna Drole. »Prav tako ni bilo nikakršnega govora o ukinjanju sprejemnih ali nastanitvenih centrov.« Popoldan je iz Hrvaške prišla informacija, da tudi sami že preklicujejo ukinjanje tranzitnega begunskega centra v Slavonskem Brodu. »Direktorji omenjenih policij so se zavzeli za pomoč Makedoniji pri nadzoru meje med Grčijo in Makedonijo, tako z napotitvijo kadrovske kot tehnične opreme. Podprli so tudi uvedbo enotnega obrazca, ki bi poenotil postopek registracije v vseh državah,« pa so še pojasnili v slovenski policiji.
Po naših informacijah ideja, da bi begunce vozili neposredno iz Makedonije v osrčje Evrope, ni nova. Poskusno naj bi en vlak že opremili z zdravniškimi ekipami, vodo in hrano ter ga poslali na pot brez ustavljanja. Po naših informacijah so humanitarne organizacije, ki so sodelovale v »eksperimentu«, ugotovile, da je takšen prevoz za begunce prezahteven in da je prestopanje s postanki v vsaki državi zlasti za bolne, otroke in invalide nujno.
