Luka Koper in Slovenske železnice – recimo bobu bob!

Tisti, ki je spremljal četrtkove Odmeve in pogovor Slavka Bobovnika s predsednico nadzornega sveta Luke Koper, Alenko Žnidaršič Kranjc, ter predsednikom uprave Slovenskih železnic, Dušanom Mesom, je brez pretiranega poznavanja zgodovine te zgodbe ter okoliščin, v katerih delujeta dva največja operaterja v slovenski transportno-logistični stroki, razumel, da se obema slabo piše, če se stanje zlasti železniške infrastrukture in železniških transportnih zmogljivosti ne bo hitro popravilo in se prilagodilo stopnji rasti ladijskega prometa.

Imamo namreč eno samo in že dotrajano progo, ki se pogosto kvari, tudi ko ni žleda, ne omogoča ustrezne hitrosti, kar je pri dostavi blaga za vsakega komitenta pomemben dejavnik, in nima obvoznih možnosti, ko nastane zastoj ali so potrebna popravljalna dela. Razumljivo je, da posamični, tudi dolgoletni uporabniki storitev Luke Koper in Slovenskih železnic že razmišljajo o boljših, učinkovitejših ter donosnejših alternativah. Saj vemo, da... čas je denar?!

Že 20 let, da bi izboljšali pretočnost železniškega transporta na najkritičnejši razdalji Koper–Divača, mahamo z nujnostjo po izgradnji famoznega drugega tira, ki ga vsi sprejemajo, podpirajo, moledujejo zanj in nanj stavijo že vse, kar zadeva prihodnost »slovenskega okna v svet«. Brez njega ni razvoja, je stagnacija pristanišča in spremljajočih dejavnosti ter celo njihovo nazadovanje in ugasnitev. Vse vlade doslej so obljubile, da ga bodo zgradile, vključno s sedanjo, ki je resda v to smer naredila nekaj otipljivejših korakov, a še zdaleč ne toliko, da bi se na obzorju že videl cilj.

Največji problem je še vedno to, da se ne ve, od kod denar za to naložbo, ki naj bi znašala od milijarde do milijarde in pol evrov. Strah pred novim TEŠ 6 je razumljivo velik! V igri je vse, od proračunskega denarja, ki pa ga žal ni pričakovati niti dolgoročno, z Mramorjem ali brez njega, do javno-zasebnega partnerstva, koncesij in tuje naložbe v celoti. Omenjajo se Kitajci, Slovaki, Madžari, Avstrijci in še drugi potencialni sovlagatelji, ki pa ostajajo le potencialni.

Obstajajo študije in analize, ki sta jih opravili stroka in vlada, ki utemeljujejo smiselnost te izgradnje, a pri nadaljnjih korakih se mnenja razhajajo, zlasti glede financiranja. Tu je še posodobitev vseh drugih delov slovenske tirne poti do naših meja, ki bog vedi, koliko bo še stala. Vse je namreč zaman, če zgradiš železnico z zmogljivostjo 120 ali več kilometrov na uro od Kopra do Divače, če se v nadaljevanju poti promet upočasni na manj kot 100.

Torej še dobrih deset let, kot je ocenil Bobovnik, ni pričakovati, da bi se vozili po drugem tiru, če bo do takrat izgradnja sploh stekla, a nam Daimler sporoča, da tega časa nimamo več in da nas bodo blagovni tokovi postopoma zaobšli. Zatorej znova ideja, ki jo je svoj čas, pred dobrimi 20 leti, lansiral nekdanji tržaški župan Riccardo Illy in jo je, ob neki izjavi, podprl njegov sedanji koprski kolega Boris Popovič – o tirni povezavi med mestoma oziroma Kopra z italijanskimi železnicami. Ta bi vsaj začasno in za dobo tega desetletja zagotovo odpravila to ozko grlo in je izvedljiva z manj kot desetino denarja od predvidenega za drugi tir.

Bogokletna zamisel? Da, tako izzveni v odzivih vsakič, ko jo kdo izusti, ker da izpodbija ali vsaj slabi argumente za drugi tir in ne more biti v našem nacionalnem interesu, zlasti ne v časih, ko nam grozi razpad schengena in vnovična vzpostavitev nacionalnih meja. Sam trdim nasprotno. Povezava s Trstom je koristna in potrebna že zavoljo potniških tokov in dnevne migracije, delovne in druge, v obe smeri, in je lahko tudi obvozna oziroma dopolnilna pot v Luko Koper ter iz nje, ko bi jo za svoje potrebe nujno potrebovala. Kot v primeru zastoja, zaradi katerega je Daimler storniral vagone za Koper in grozi z izstopom iz dogovorjenega posla.

Medtem pa naj se z nezmanjšano dinamiko poiščejo vlagatelji in najbolj smiselne oziroma ekonomsko upravičene trase za drugi tir. Če bi schengenski sistem razpadel, bi to pomenilo le, da je do takrat Luka Koper ohranila svoje obstoječe potenciale in komitente. Srečno!

Odgovor ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča si lahko preberete tukaj.