Visoki sodni in tožilski svet, ki odloča o sodnikih in tožilcih v Bosni in Hercegovini (BiH) ter načinu dela v pravosodju, je pod velikim pritiskom muslimanov, potem ko je zaposlenim v pravosodju prepovedal nositi verska obeležja in simbole. Muslimani se pri tem čutijo najbolj prizadeti, ker je pri njih oziroma pri muslimankah hidžab, s katerim si pokrivajo lase in vrat, najbolj viden, križ na verižici okoli vratu je denimo mogoče skriti. Poleg tega hidžab ni tako očitno versko obeležje, kot je križ, pravijo kritiki prepovedi.
Nasprotniki nedavne odločitve visokega sveta, tudi član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, celo menijo, da hidžab ni versko obeležje, ampak »del muslimanske identitete«. Muslimani so zato v zadnjih tednih protestirali po vsej državi, predvčerajšnjega zaključnega zborovanja v Sarajevu pa se jih je udeležilo dva tisoč. Prepričani so, da gre za kršenje verske svobode in diskriminacijo, saj se muslimanke, ki spoštujejo svoje verske predpise, odslej ne bodo mogle zaposliti v pravosodju. Že leta 2014 je pripadnica vojske izgubila službo, ker ni hotela sneti hidžaba pod vojaško kapo. Vsa sodišča so jo zavrnila z argumentom, da ima vojska svoja pravila oblačenja in da tisti, ki jih ni pripravljen sprejeti, ne sme delati v njej.
Saša Rukavina, urednik sarajevskega tednika Dani, je v pogovoru za Dnevnik podobno ocenil o pravosodju: »Če v pravosodju zdaj jasno prepovedujejo uslužbencem, da bi na vidnem mestu izkazovali svoje politične, verske, nacionalne in druge zasebne opredelitve, potem tisti, ki tega ni pripravljen sprejeti, tam ne more delati,« pravi Rukavina, ki meni, da želijo protestniki svoje zasebne opredelitve, do katerih imajo pravico v civilni družbi, vsiliti obči državni ravni, kar pa je slabo zlasti za večnacionalno BiH. Rukavina pravzaprav misli, da gre »za veliko hrupa za nič«, ki pa lahko odtegne pozornost od pomembnejših stvari, kot sta ukinjanje radikalnih skupin v islamski skupnosti ter varovanje sodišč in tožilstva pred pritiski lobijev.
