Ko so evropski zunanji ministri na nedavnem neformalnem zasedanju v Amsterdamu vnovič razpravljali o poskusih zajezitve migrantskega toka proti Evropski uniji, je njihovo razpravo prehitela realnost na bojišču. Sirskim vladnim silam je ob ruski podpori uspelo obkoliti drugo največje sirsko mesto Alepo, ki je v rokah upornikov. Posledično se je na beg proti turški meji podalo najmanj 70.000 ljudi, večina pa je obstala pred zaprto turško mejo na sirskem ozemlju, kjer so jih turške oblasti oskrbovale s prehrano, zdravili in drugimi nujnimi življenjskimi potrebščinami.
Turški politični vrh je sicer v minulih dneh obljubljal, da bodo odprli meje za svoje sirske brate, a tega doslej večinoma niso storili. Tudi Turčija je namreč v begunskih taboriščih vzdolž meje s Sirijo očitno trčila ob zgornjo mejo svojih zmogljivosti sprejema beguncev – izraz so v minulih tednih najraje uporabljali v Avstriji in Nemčiji glede prispelih prosilcev za azil. Za zaprtje meja s Sirijo so se odločili prav zaradi ofenzive v Alepu, kjer po petih letih državljanske vojne še vedno prebiva okoli 350.000 ljudi, vsi pa so v primeru padca mesta tudi potencialni begunci proti Turčiji.
Evropski vojaki na makedonsko-grško mejo?
Evropska unija slabo leto dni po tem, ko je po številnih tragičnih utopitvah stotin beguncev v Sredozemskem morju begunska kriza slednjič našla osrednje mesto v evropskem političnem prostoru, še vedno išče skupen politični odziv. Po zmanjšani prepustnosti meja za ekonomske migrante od grško-makedonske meje naprej članice Evropske unije še vedno niso zadovoljne z zmanjšanim dotokom beguncev. Le nekaj tednov pred začetkom pomladi, ko se ponovno pričakuje krepko povečanje begunskega toka, se politika zapiranja meja za manjšo pretočnost beguncev usmerja predvsem na južni krak balkanske migracijske poti – v Makedonijo, Grčijo in Turčijo.
Slovenija še naprej išče podporo za predlog premierja Mira Cerarja, po katerem bi makedonsko-grško mejo zaščitili s policijskimi silami držav članic EU in tako ob vseh vzpostavljenih filtrih manjše pretočnosti poskušali preprečiti nezakonite prehode zelene meje zavrnjenim migrantom. Avstrija, Madžarska, Nemčija in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker slovensko zamisel o drugi obrambni liniji podpirajo; avstrijski obrambni minister Peter Doskozil sodi med najbolj goreče zagovornike, saj bi na makedonsko mejo poslal tudi avstrijsko vojsko. Dunaj si očitno želi večje militarizacije makedonsko-grškega mejnega območja lotiti z evropskimi partnerji in pripravlja posebno srečanje držav ob balkanski migracijski poti. Na srečanju s Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in tremi članicami višegrajske četverice (Slovaško, Madžarsko in Češko) naj bi preučili vzpostavitev nove vojaško-civilne misije na makedonski meji in takšno morebitno rešitev pozneje predstavili na zasedanju evropskih obrambnih ministrov.
Zapiranje meje z Grčijo je »druga najslabša možna rešitev«
Čeprav dokončnega strinjanja o vzpostavitvi druge obrambne linije na evropski ravni še ni, naj bi se to zgodilo predvidoma v prihodnjih dveh tednih. Po poročanju nemškega časnika Frankfurter Algemeine Sontagszeitung bi makedonsko-grško mejo tudi za begunce iz držav, kjer divjajo državljanske vojne in drugi politični konflikti, skoraj povsem zaprli še ta mesec. Makedonski zunanji minister Nikola Popovski nad popolnim zapiranjem meje z Grčijo sicer ni navdušen in takšen ukrep opisuje kot »drugo najslabšo možno rešitev«. Zanj najslabša je posamično zapiranje meja vseh držav vzdolž balkanske poti. Za zaščito mejnega območja se Makedoniji obljublja deset milijonov evrov, madžarski politični vrh s premierjem Viktorjem Orbanom in zunanjim ministrom Petrom Szijjartom na čelu pa se ob zapori makedonsko-grške meje zavzema tudi za podaljšanje »druge evropske obrambne linije« tudi na bolgarsko-turško mejo.
Hkrati se že nekaj časa povečuje pritisk na Grčijo, naj vendarle vzpostavi vseh pet žariščnih točk na Egejskih otokih, kjer bi begunce po prihodu iz Turčije zadrževali in ločevali na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki jih bodo vračali v države izvora oziroma njihove domovine. Te žariščne točke pomagajo graditi celo vojaki, da bi bile nared pred bližajočim se evropskim vrhom v Bruslju. Evropska komisija in nemška kanclerka Angela Merkel pa medtem še naprej pritiskata na Turčijo, naj v skladu z akcijskim načrtom za zajezitev begunskega toka odločneje stopi na prste tihotapcem ljudi. Prav s tem sporočilom se je Merklova včeraj vnovič mudila pri turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.
