Cerkljanski lavfarji so po obuditvi tega poganskega običaja domačije po vsem Cerkljanskem letos obiskali 60. leto zapovrstjo. Po vseh teh letih še vedno veljajo za eno najbolj pristnih in neskomercializiranih ustnih običajev. A povsem mimo modernizacije ne gre. Če so nekoč ob koledovanju po okoliških vaseh v zameno za željo, »de be bla ripa bel debjela« (da bi bila repa bolj debela), »brali cvirn« (zbirali sukanec), dandanašnje dni v koš dobijo tudi poli salamo, vakuumsko pakirano meso in denar. »Vse vzamemo, vsakemu se zahvalimo in zaželimo dobro letino, zdravje v hiši in v hlevu,« pravi lavfar Danilo Sedej. Na koledovanje gre le nekaj likov, največkrat pet. Vedno pa je z njimi ta star, ki edini v lavfarski družini lahko govori. Ljudje jih večinoma sprejmejo z veseljem. In če jih ni, to ni dober znak.
Običaj so oživili leta 1956
Zgodovino cerkljanskih lavfarjev so krojile predvsem širše družbenopolitične razmere. V Cerknem predpostavljajo, da so lavfarje v njihov prostor prinesli nemški naseljenci v 13. ali 14. stoletju. Pisnih virov o tem ni. Bolj jasen je začetek zatona tega poganskega običaja, ki ga je prinesla prva svetovna vojna. Fantje so bili na bojiščih in obred je počasi tonil v pozabo. Po letu 1918 so ga prepovedali Italijani, ki so zasedli Primorsko. V njem so videli močan narodnostni element. Namesto lavfarjev so se na ulicah začeli pojavljati klovni in druge maske brez prave vsebine. Dokončen udarec je lavfarjem prinesla 2. svetovna vojna. Cerkno je bilo v letih 1943 do 1945 štirikrat bombardirano, v ruševinah in ognju so izginila vsa naličja, obleke in druga oprema lavfarjev. Domači navdušenci in pobudniki od zunaj so obred znova obudili leta 1956. Lavfarska družina je takrat štela 14 likov, danes se jih v sprevodu sprehodi 25.
Za prihodnost se ni bati
Sedej je prepričan, da se za prihodnost cerkljanske lavfarije ni bati. Zanimanje med mladimi je veliko in večina novih članov se jim pridruži že takoj po končani osnovni šoli. »Učimo in spodbujamo jih, da bi ta običaj ohranili takšen, kot so ga pred 60 leti naši dedje obnovili,« pojasnjuje Sedej. Lavfarska družina se namreč z leti tudi širi. Tako se je družini v času razpadanja Jugoslavije pridružil karikiran lik srbskega vojaka, nazadnje pa so medse leta 1997 kot predstavnika cerkljanskih obrtnikov sprejeli peka ali ta loparjevega.
V nedeljo so na trgu pustu – osrednjemu liku cerkljanskega pusta – že prebrali obtožnico. Danes ga bodo znova privedli pred sodnika, nato pa krivega za vse, kar se je v preteklem letu v Cerknem, Sloveniji in svetu slabega, nespametnega, napačnega in neumnega zgodilo, usmrtili »z botam« (lesenim kladivom).
