Za osemletnega Maksa, ki čaka na operacijo očesa na očesni kliniki v belgijskem Antwerpnu, in njegovo mamo še ni konec negotovosti. Kot je povedala mama Mateja Žnidarič, je na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podala novo vlogo za povračilo stroškov za zdravljenje v tujini. Še vedno ni prejela izvida belgijske klinike, ki je eden ključnih dokumentov za presojo, ali bo ZZZS stroške zdravljenja pokril ali ne, a so ji na zavodu, kot pravi, svetovali, naj vlogo vseeno vloži. Datum operacije so na kliniki že določili, to je 8. marec.
Belgijski zdravnik je videl boljšo možnost
Po pregledu, ki so ga na belgijski kliniki opravili 20. januarja letos, je zdravnik povedal, da fantku Maksu, ki si je hudo poškodoval oko že v zgodnjem otroštvu in je od takrat vid že skoraj izgubil, vida z operacijo ne more povrniti. Lahko pa poskuša rešiti oko, je povedala Mateja Žnidarič. Fant se je pretekla leta zdravil na Očesni kliniki UKC Ljubljana, a je njegov zdravnik izčrpal že vse metode zdravljenja, ki jih je poznal.
»Ostali sta še dve rešitvi: ali oko neha zdraviti, kar pomeni, da bo Maks sčasoma moral dobiti očesno protezo ali pa bo ostal prazen prostor, kot drugo možnost pa je zdravnik predlagal, da mu pod mrežnico vstavijo poseben silikonski vsadek, ki pa ga je treba menjavati na tri mesece,« je povedala mama. Belgijski zdravnik vidi še tretjo možnost, da Maks očesa ne bi izgubil.
To operacijo bi opravil že dan po pregledu na belgijski kliniki, a sta se zaradi zapleta glede vloge za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini Maks in mama morala vrniti domov. Ker nimajo zagotovila, da bo zdravstvena blagajna krila operacijo, so začeli denar zanjo zbirati v društvu Križemrok in s pomočjo Zveze prijateljev mladine.
Šum v komunikaciji
Kot smo že poročali, se je zataknilo pri komunikaciji med zdravstveno blagajno in ljubljanskim UKC. Konzilij zdravnikov očesne klinike so na ZZZS povprašali, ali bi zdravljenje v tujini osemletniku pomagalo. Tamkajšnji zdravniki so sprva ocenili, da ni pričakovati izboljšanja, v isti sapi pa, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane in da želi dečkova mama v tujini pridobiti drugo mnenje. Tako oblikovano stališče ni omogočilo brezplačne poti v Antwerpen, saj slovenski bolniki nimajo pravice do drugega mnenja v tujini. Poleg tega je pogoj zanjo pričakovanje izboljšanja ali vsaj preprečevanje poslabšanja stanja. V vodo so padli tudi dodatni poskusi razjasnjevanja, kaj je želel povedati konzilij. Kasneje so v bolnišnici napovedali, da bodo poseg v tujini podprli, če ga bo belgijski zdravnik ocenil za koristnega.
Z dodatnim znanjem lahko paciente usmerijo bolje
Na ZZZS so včeraj pojasnili, da nove vloge za Maksovo zdravljenje v tujini še niso prejeli. Ko jo bodo, bodo strokovnjake v ljubljanskem UKC o tem še enkrat povprašali, odločitev pa lahko sprejmejo zelo hitro. Dodali so, da so širše vodstvo največje bolnišnice na dveh sestankih v zadnjih dneh še posebej opozorili, da napotovanje bolnikov na drugo mnenje v tujino ne omogoča financiranja iz obveznega zavarovanja. Pa se jim ob teh zagatah ne zdi smiselno, da bi zdravnikom, ki se izrekajo o napotitvah v tujino, dodatno obrazložili podrobnosti in »pasti« zakonodaje? »Težko bi rekli, da je težava v nezadostni informiranosti. Mnenje posamezne klinike vedno podpiše tudi direktor oziroma strokovni direktor bolnišnice. Ob dilemi pa se lahko kadar koli obrnejo na nas,« pravijo na ZZZS.
Da reševanje pravnih zank napotovanja v tujino ni nujno samoumevno, pa so že ugotovili zastopniki pacientovih pravic. Ker so imeli pred časom o tem posebno izobraževanje, danes lažje usmerjajo bolnike, ki se obrnejo nanje. »Menim, da je to nujno za vse, ki se kakor koli ukvarjamo s temi dilemami. Na zdravstveni blagajni se morajo seveda držati pravil. Vseeno pa bi bilo dobro, da skupaj s stroko, na primer zdravniško zbornico, uredijo izobraževanje za zdravnike, ki pišejo mnenja o zdravljenju v tujini. V obsežni papirologiji, s katero se danes ukvarjajo zdravniki, morda kdaj kakšnega določila ne preberejo in jih je treba nanj aktivno opozoriti. Poleg tega ljudje včasih preprosto potrebujemo bolj natančno razlago,« ugotavlja ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Ob tem pa bi morali po njenem v Sloveniji bolje doreči tudi pravice do zdravljenja v tujini. Včasih možnosti v Sloveniji sicer obstajajo, a za bolnika pomenijo bistveno dolgotrajnejše ali bolj invazivno zdravljenje, opaža pri svoji praksi. »Če lahko nekomu zdravljenje v tujini prinese večjo kakovost življenja ali pa bo v prihodnosti zato potreboval manj zdravstvene oskrbe, je lahko to boljša možnost,« je ponazorila.
