Po dogodkih v državnem svetu, ki je v četrtek zaradi »problematičnega« urejanja deležev kvote slovenske glasbe sprejel odložilni veto na novelo zakona o medijih, so se odnosi med ministrstvom za kulturo in medijskimi hišami dodatno zaostrili.
»Nagovor ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar na seji državnega sveta je bil v več točkah netočen, zavajajoč in nekorekten, saj je med drugim namigovala na koruptivnost urednikov Radia Slovenija. RTV Slovenija je ogorčena nad takšnim neargumentiranim načinom komuniciranja najvišjih predstavnikov vlade, saj gre za neutemeljene obtožbe brez kakršne koli podlage,« so bili včeraj ostri na javnem servisu. Po njihovem mnenju ministričina izjava »presega dostojno politično komunikacijo in predstavlja grob poseg v integriteto radijskih ustvarjalcev«, zato jo razumejo kot pritisk izvršilne veje oblasti na neodvisno delovanje javnega medijskega servisa.
O kateri raziskavi je govorila ministrica?
Julijana Bizjak Mlakar, ki je v svojem nagovoru med drugim problematizirala uredniško svobodo, uredniško zanemarjanje maternega jezika v peti obliki in podatke Radia Slovenija o izračunu kvot ter izpostavila »prave podatke iz arhiva Sazasa«, je v državnem svetu omenila tudi raziskavo, ki jo je za ministrstvo opravilo podjetje Interstat. »Ta je pokazala, da več kot 54 odstotkov tistih, ki so se izjasnili o deležu slovenske kvote, pričakuje od javnih radijskih frekvenc v povprečju okoli 61 odstotkov glasbe v slovenskem jeziku,« je poudarila ministrica. Po veljavnem zakonu o medijih sicer velja, da morajo zasebne radijske postaje od vse dnevno predvajane glasbe zavrteti vsaj 20 odstotkov slovenske, javne pa najmanj 40 odstotkov.
Nekatere naše sogovornike iz radijskih vrst je včeraj zmotilo dejstvo, da se ministrica v strokovni razpravi sklicuje na raziskavo oziroma anketo, ki je bila opravljena v splošni javnosti. Direktor Interstata Marko Divjak nam je pojasnil, da je bila raziskava opravljena septembra lani, torej po tem, ko je ministrstvo za kulturo v javnost poslalo prvi predlog novele zakona o medijih, ki je predvsem zaradi predvidene definicije slovenske glasbe naletel na val ogorčenja v javnosti. Namen raziskave pa je bil preveriti odnos Slovencev do maternega jezika in kulture. »V sklopu raziskave se je preverjalo več zadev. Na kvoto slovenske glasbe sta se nanašali dve do tri vprašanja. To ni bil poudarek, bil je zgolj en vidik,« nam je pojasnil Divjak in dodal, da je bilo v raziskavo zajetih okoli 700 polnoletnih državljanov.
Koliko je ministrstvo stala omenjena raziskava, nam Divjak ni želel povedati. Prav tako nam na vprašanja niso odgovorili na kulturnem ministrstvu. A kot je razvidno iz aplikacije supervizor, je bila med obema subjektoma decembra lani opravljena finančna transakcija v vrednosti 4575 evrov. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je ministrstvo za kulturo lani za največ pet tisočakov kot zunanjega izvajalca za »strateško podporo« najelo Skladovnico kreativne industrije, ki je tudi lastnica Interstata. Njen direktor in solastnik je Božidar Novak, ki pa je včeraj zanikal, da bi vedel za sodelovanje med Interstatom in kulturnim ministrstvom. Interstat sicer posluje samostojno od aprila 2008, izhaja pa iz komunikacijske skupine Spem.
V koaliciji še naprej podpirajo novelo zakona
Po izglasovanem odložilnem vetu v državnem svetu čaka tako poslance državnega zbora vnovično glasovanje o noveli zakona o medijih oziroma deležih kvote slovenske glasbe. Ministrstvo za kulturo bo moralo zdaj za predlagano ureditev zbrati najmanj 46 poslanskih glasov podpore.
V koalicijskih poslanskih skupinah, v katerih so novelo nazadnje podprli s 47 glasovi, zgolj dva poslanca pa sta bila proti, poudarjajo, da svojih stališč kljub dogodkom v državnem svetu niso spremenili. Poslanec SMC Dragan Matić je včeraj med drugim poudaril, da se bodo seznanili z razlogi za sprejem odložilnega veta in o njih opravili razpravo. »Urednikov nihče ne ovira pri izbiri, katero slovensko glasbo bodo uvrstili na svoje sporede,« je še slišati v največji vladni stranki, v kateri pa ni izključeno, da bi se kateri od poslancev pri vnovičnem glasovanju premislil. V DeSUS, od koder tudi prihaja kulturna ministrica, ne pričakujejo, da bi prišlo do spremembe stališča.
