Šok, ki ga je povzročil pozitivni dopinški test Jureta Kocjana, slovenskemu kolesarstvu na globalni ravni zagotovo ni prinesel dobrega slovesa in imena. Kocjan je v zadnjih letih na svetovnih prvenstvih nanizal štiri nastope za člansko vrsto, Slovenija pa v svetu profesionalnega kolesarstva velja za eno najuspešnejših držav glede na število prebivalcev. Razumljivo je, da zdaj vse čudno gledajo, čeprav primer še ni končan. V kolesarstvu je pač praksa, da je že sum dovolj za izobčenje. Tudi zaradi dobrega imena drugih slovenskih kolesarjev bo še kako zanimivo, kako se bosta razpletala primera Kocjana in gorske kolesarke Blaže Klemenčič, ki je v enaki situaciji.
Slovensko kolesarstvo je imelo tudi nekaj sreče, da so na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu v Belgiji našli prvi primer tehnološkega dopinga in je to zasenčilo Kocjanov primer. Tehnološki doping so poimenovali kolo z dodatnim pogonom, ki so ga inšpektorji UCI našli pri mladi belgijski članski prvakinji Femke Van den Driessche. Svetovna kolesarska javnost se sedaj sprašuje, ali je vgrajena baterija v kolesu večji greh kot pomoč s farmacijo.
Pred Slovenijo le Luksemburg
Slovenija je letos s kar osmimi kolesarji v elitnih 18 klubih razreda World team. Na število prebivalcev ima več vrhunskih kolesarjev med elito le Luksemburg, podobno, profesionalca na četrt milijona, Belgija, drugi manj. Tudi v Sloveniji se s podobnim odstotkom najboljših v elitnem svetovnem razredu tekmovalnega športa ne more pohvaliti nobena druga športna panoga.
Večina najboljših je že ali bo v kratkem začela sezono. Kot bivši skakalec med profesionalci je Primož Roglič (LottoNl Jambo) svetovni fenomen leta 2016. Roglič je tudi v ta svet skočil v slogu. Preselil se je v toplo Španijo. Tako kot Luka Pibernik in Marko Kump (Lampre) je že začel na dirki svetovne serije Po Avstraliji, a hudo padel na zadnjico. »Stanje s poškodbo je toliko boljše, da že lahko treniram. Naslednja dirka bo po pokrajini Algarve na Portugalskem sredi meseca,« je svoj program opisal novinec novincev.
Dolenjska puščica Marko Kump ima za sabo najobetavnejši start. Dvakrat je bil že povsem blizu zmagovalcev. Nova priložnost bo naslednje dni v Katarju, kjer bo znova imel pomoč moštvenih kolegov iz Lampreja Pibernika in Mateja Mohoriča. Tudi Jan Polanc (Lampre) te dni že vozi med Arabci v Dubaju. Na splošno velja, da je uvodni del namenjen predvsem hitrim kolesarjem. Za hribolazce in specialiste za klasike, kot je Kristijan Koren (Cannondale), ki je začel v Španiji, pa velja, da se njihov vrhunec sezone začne kasneje. Tudi Simon Špilak (Katjuša) prvi vrhunec vedno usmeri na dirko Pariz–Nica.
UCI končno uvedla tudi svetovno lestvico
V novem okolju je tudi Luka Mezgec. Februarja ga najprej čakajo tritedenske priprave z novo ekipo Orica GreenEdge v Južni Afriki. »V ekipi so me lepo sprejeli, z večino sem se že prej poznal, z Michaelom Matthewsom in nekaterimi drugimi, ki bivajo v Evropi, sem že treniral,« pravi Luka Mezgec, ki je kot vsi že dober mesec seznanjen s tekmovalnim koledarjem, ki ga v ekipah pripravijo za vse kolesarje okvirno za vso sezono. »Vozim Giro in Vuelto med tritedenskimi dirkami, na dirki Pariz–Roubaix in dirki Po Flandriji sem rezerva, preostalih sprinterskih klasik pa se bom udeležil,« je Kamničan naštel svoj program.
Poleg omenjene osmerice je že pred jutrišnjo uvodno dirko italijanskega odprtja na klasiki za VN Costa degli Etruschi v dresu Nippo Vini Fantini zadovoljen Grega Bole, ki bo tako kot Borut Božič (Cofidis) in Jani Brajkovič (UnitedHealthcare) vozil v ekipi iz drugega svetovnega razreda »Pro«. Boletovo ekipo so organizatorji že povabili na italijanski Giro, s čimer je rešen spomladanski del sezone. Izbor povabil je v Italiji povzročil veliko razburjenja. Za vse kolesarje nižje ravni je zanimiv tudi podatek, da je UCI letos poleg lestvice dirk svetovne serije WorldTour končno uvedla tudi svetovno lestvico, kjer bodo upoštevane vse dirke vseh kolesarjev, tudi v Sloveniji.
