Alpski smučarji so opravili preizkus olimpijske proge v Južni Koreji. Odzivi po smuku kažejo, da so bili številni športniki navdušeni. Dolgoletni šef moškega dela svetovnega pokala Günter Hujara je svoje delo kot vodja olimpijske proge opravil dobro. Nekateri, med njimi predvsem Avstrijci, menijo, da je olimpijski smuk prelahek v primerjavi z evropskimi klasikami in Beaver Creekom. Pravijo, da na progi praktično ni drsalnih delov, na katerih imajo specialisti prednost pred alpskimi smučarji, ki so bolje tehnično podkovani. Da smukaška preizkušnja ni posebno zahtevna, potrjuje dejstvo, da je na treningu nastopil tudi Avstrijec Marcel Hirscher.

Najhitrejši čas prvega treninga je postavil Kjetil Jansrud, ki je 2852 metrov dolgo preizkušnjo z 825 metri višinske razlike potreboval minuto in 42 sekund. Vprašanju, kako mu ustreza nova proga, se je Norvežan diplomatsko izognil. »Menim, da so bili pogoji najboljši od decembrske preizkušnje v Beaver Creeku. Na zadnjih štirih smukih smo bili vselej žrtve težkih vremenskih razmer, tokrat pa je bilo vse v najlepšem redu,« je odgovoril lani najboljši smučar v hitrih disciplinah. Med smučarji, ki so hvalili olimpijsko progo, je bil tudi Avstrijec. »Na prostem smučanju sem začutil, da mi teren ustreza. Dobre občutke sem potrdil na treningu. Smuk je zelo tehničen,« je navdušen Romed Baumann, drugouvrščeni s treninga. »Na tem terenu sem bil že leta 2003 in 2006, prvič pa sem videl smukaško progo. Navdušen sem, kako vrhunsko so jo pripravili organizatorji. Menim, da je smuk s številnimi skoki dovolj atraktiven,« je organizatorjem polaskal Peter Fill, s smukaško zmago v Kitzbühlu eden največjih junakov zime.

Slovenci? Četverica na prizorišču je smučala zadržano. Najhitrejši je bil s 23. časom Andrej Šporn, najpočasnejši pa Klemen Kosi na 47. mestu. Boštjan Kline je dosegel 26., Martin Čater pa 32. čas. Ob odprtju olimpijske proge kaže omeniti polemike, ki so v času rojstva novega alpskega smučarskega prizorišča vladale v Južni Koreji. Na gori Garivang, ki ima bogato tradicijo, so organizatorji posekali 500 let star gozd in naleteli na zgražanje domače javnosti. Okoljevarstveniki so z ostrimi protesti dosegli, da bodo po koncu olimpijskih iger posadili več kot 1000 dreves, kar je po mnenju zelene stranke jalova tolažba. Ostri so bili tudi odzivi na trditve organizatorjev, da so v Džongsonu za potrebe smukaške proge uporabili le 23 hektarjev namesto načrtovanih 33.