Tomaž Lovše se je na zatožni klopi znašel zaradi očitkov, da je v času od januarja 2012 do maja 2013 iz Dinersa na tri z njim povezane družbe prelil okoli sedem milijonov evrov. Šlo je za denar imetnikov kartic, ki bi ga morali dobiti trgovci. Še pred začetkom sojenja sta tožilec in Lovše podpisala sporazum o krivdi. Po tej pogodbi, v katero sodnik ne more posegati (lahko le ugotovi, ali je bilo priznanje krivde prostovoljno oziroma jo sprejme ali zavrne), je Lovše priznal krivdo in se pogodil za pogojno obsodbo 18 mesecev zapora in stransko denarno kazen. A mu ne bo treba za zapahe, če v dveh letih ne ponovi enakega kaznivega dejanja. Poleg tega mora plačati najvišjo mogočo denarno kazen 250 tisoč evrov, od česar je Lovše na lastno pobudo na ljubljansko porodnišnico včeraj nakazal petdeset tisoč.

Tožilec: Svojo ceno je plačal že s tem, ko je ostal brez Dinersa

»Šlo je za naklepno dejanje, saj so z dejanjem (pomagala naj bi mu izvršna direktorja Dinersa Sašo Pušnik in Anton Horvatič) nadaljevali tudi, potem ko je Banka Slovenije izdala zahtevo, da tako financiranje ustavijo,« je v končni besedi navajal tožilec Jože Kozina. Znano je, da je Banka Slovenija Lovšetu nato odvzela licenco, »svojo ceno pa je plačal že tem, ko je Diners prodal za en evro,« je še dodal. Včeraj smo namreč izvedeli tudi, da je Diners vreden 18 milijonov evrov.

Ker sta se tako tožilec kot Lovše odpovedala pravici do pritožbe, je sodba tako postala pravnomočna.

Lovše je mož beseda

Tožilec je večkrat ponovil, da se v njegovi karieri še ni zgodilo, da bi nekdo povrnil vso škodo še pred uvedbo kazenskega postopka. »Lovše je moralen človek, ki lahko hodi z dvignjeno glavo. Ves čas postopka je sodeloval; držal je besedo, da ne bo zbežal, ko je vplačal varščino, čeprav sem takrat s to odločitvijo tvegal; držal je besedo, da ne bo izkoristil tega, da mu je sodišče vrnilo potni list, da je lahko šel k družini v ZDA; držal je besedo tudi, ko smo se dogovarjali za sporazum,« je povedal tožilec.

Lovše je namreč še pred aretacijo, ki je bila avgusta 2013, julija istega leta z Diners Club International sklenil pogodbo, ki je omogočila poplačilo vseh prodajnih mest, prezaposlitev zaposlenih in tudi vzpostavitev poslovanja pri novem imetniku franšize. S to pogodbo so se dogovorili, da se poplačajo vse obveznosti oseb, povezanih z Lovšetom, sam pa je moral prispevati šest milijonov evrov, s katerimi je poplačane terjatve odkupil od Diners Cluba International. Znano je, da je Diners Club Slovenija prevzela Erste Card.

Lovše je v svoji končni besedi poudaril, da ni vedel, da bi počel kar koli nezakonitega, sploh ker je šlo za podjetja, ki so bila v njegovi stoodstotni lasti. Če je torej hotel škoditi družbi Diners, je škodil sam sebi. »Ocenil sem, da je manjše zlo zame in za mojo družino, če krivdo priznam,« je povedal.

Sodišče ne obsoja le kurjih tatov

V izjavi za medije se je tožilec Kozina dotaknil tudi tajkunov. Za razliko od Lovšeta so namreč tajkuni trošili predvsem tuj denar. »Dva glavna protagonista zloglasnih menedžerskih prevzemov, Bine Kordež in Boško Šrot, ki sta družbi povzročila skoraj četrt milijarde evrov škode, sta pravnomočno obsojena. To je dokaz, da pravosodje ne kaznuje le kurjih tatov,« je povedal Kozina.