Razlogov za upade delniških tečajev je bilo kar nekaj. Prvič, vlagatelji so še naprej zaskrbljeni glede gospodarskega ohlajanja Kitajske, tako da se je ponovila epizoda iz lanskega avgusta in septembra, ko so tudi številna vprašanja glede Kitajske sprožila korekcijo na razvitih trgih. Seveda močni upadi tamkajšnjih delniških indeksov ne pomagajo pomiriti živcev vlagateljev. Drugi razlog za pesimizem na kapitalskih trgih so cene nafte, ki so januarja nadaljevale padanje. Res pa je, da se v zadnjih časih pojavljajo tudi precejšnji pozitivni odboji. Prav ali ne, dejstvo je namreč, da sta postala trga cen nafte in delnic precej korelirana. Deloma morda zaradi občutka povezave, da nižje cene nafte dokazujejo slabšo oziroma šibkejšo svetovno gospodarsko sliko. Deloma pa zato, ker nizke cene nafte pomenijo težave za številna prezadolžena naftna podjetja in številne države v razvoju, kjer so gospodarstva odvisna od izvoza energentov ali surovin. Težave vseh teh subjektov se lahko prenesejo na sicer zdrava podjetja in države. Ob bankrotih lahko na primer trpi finančni sektor, nižji obseg naložb energetskih podjetij pa lahko tepe industrijsko panogo. Povezava je deloma tudi posledica dejstva, da je Fedu zaradi nižjih cen nafte morda toliko lažje zvišati obrestno mero.
In s tem pridemo do tretjega razloga za nemir vlagateljev, skrb glede dvigov obrestnih mer. Svet je namreč postal precej odvisen od nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer, s katerimi centralne banke pravzaprav zakrivajo številne probleme in razpoke v gospodarstvih. In s tem, ko je Fed začel cikel dvigov, se je odprlo vprašanje, ali so trgi in gospodarstvo na to pripravljeni. Veliko analitikov meni, da ne. Seveda pa bodo dvigi obrestnih mer razkrili tudi številne razpoke, ki so se zaradi nizkih obrestnih mer uspešno zakrivale.
Panožno so bile logično torej na udaru predvsem delnice iz cikličnih panog, medtem ko so v povprečju delnice iz defenzivnih panog utrpele manjše izgube. Toda ne sme se zanemariti dejstva, da se vedno najdejo delnice, ki kljubujejo splošnemu trendu. To še toliko bolj velja v času objav rezultatov, ko lahko cene delnic močno zanihajo gor ali dol. Eden izmed zmagovalcev med večjimi podjetji je tako Facebook, katerega delnica je januarja zrasla okoli deset odstotkov. Izredno dobro je šlo tudi delnici Michael Kors Holdinga, ki je od začetka leta do vključno 3. februarja zrasla za izredno visokih 29 odstotkov. Ponovno je bila v ozadju rasti objava rezultatov.
Skratka, za zdaj je bilo za vlagatelje še najbolje, da so se držali bolj ob strani oziroma imeli nadpovprečno utež denarnih sredstev. Torej da so bolj skrbeli za zaščito premoženja kot pa iskali donose. Podoben nasvet velja tudi za naprej, dokler se omenjene zgornje točke ne razjasnijo oziroma ne stabilizirajo Kitajska in cene nafte ter popravi trenutno grda tehnična slika trgov – ali pa dokler se močneje ne odzovejo centralne banke.
