Po izgubljenem boju z vlado za višje povprečnine iz državne blagajne so nekatere občine našle drug vir polnjenja svojih proračunov. To je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki pa ga po prvih podatkih za zdaj dvigujejo le podjetjem. Ustavno sodišče je občinske odloke o odmeri nadomestila zamrznilo, ko je pred dvema letoma razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. A je vlada ob napovedi, da novega nepremičninskega zakona in s tem sprostitve predpisov pred letom 2017 ne bo, zdaj občinam pomagala ustavno odločitev zaobiti. Da bi zagotovila vzdržnost javnih financ, je koalicija v zakonu o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto lokalnim skupnostim omogočila sprejemanje novih odlokov o NUSZ na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Učinkuje že posodobitev evidenc
To možnost so takoj izkoristili v koprski občini, kjer so po lastnih pojasnilih nov odlok potrebovali zaradi sprememb, ki so se v več kot desetletju od sprejetja prejšnjega odloka nabrale na območju njihove občine. A so te spremembe očitno omejene le na tamkajšnje pristanišče, saj kaže, da bo nadomestilo višje le za Luko Koper. »Za leto 2014 smo koprski občini plačali 3,2 milijona evrov nadomestila, za leto 2015 pa skoraj 3,9 milijona evrov,« so pojasnili v Luki. Občina takšno kar dvajsetodstotno podražitev utemeljuje s povečanjem prometa in drugih obremenitev iz pristanišča, zaradi katerih so bila potrebna dodatna vlaganja v javno infrastrukturo. Zaradi teh dodatnih stroškov je bilo treba na novo določiti tudi merila za obračun nadomestila, a ker so mestni svetniki spremembe vezali na posamezna območja in ne na splošni dvig vrednosti točke za izračun nadomestila, tamkajšnji občani podražitve ne bodo občutili.
Višje položnice so dobila tudi številna podjetja v kranjski občini, kjer pa kakršno koli spreminjanje odloka oziroma višanje NUSZ kljub temu zanikajo. »V letu 2015 smo vso bazo podatkov za odmero NUSZ posodobili in jo s pomočjo podatkov iz državnega registra nepremičnin za celotno občino poenotili. Pri tem smo ugotovili, da veliko podjetij ni plačevalo nadomestila za vse svoje poslovne površine,« so pojasnili, kako so občinske dohodke povečali izključno z izboljšanjem podatkov v evidenci.
A če so v tem primeru lovili in pravičneje obdavčili »izmuzljive« podjetnike, je med njihovimi predstavniki po vsej Sloveniji mogoče slišati, da jih občine s previsokimi nadomestili vse prevečkrat stiskajo za vrat. V še povsem sveži študiji je tudi Mednarodni denarni sklad ugotovil, da kar 70 odstotkov vseh nadomestil v občinske blagajne prispeva gospodarstvo (okoli 140 milijonov evrov od skupno približno 200 milijonov). Obdavčitev gospodarskih nepremičnin se v povprečju vrti okoli 0,7 odstotka njihove posplošene tržne vrednosti, medtem ko lastniki stanovanj v povprečju plačujejo 0,08 odstotka njihove vrednosti.
Prevelike razlike med občinami
Mercator, ki je eden največjih lastnikov nepremičnin pri nas, za okoli milijon kvadratnih metrov površin po vsej Sloveniji odrine približno pet milijonov evrov na leto. »Vrednost točke oziroma nadomestila je domena občin in predstavlja pomemben vir njihovih prihodkov, menimo pa, da so nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča posebno v nekaterih občinah veliko previsoka,« ocenjujejo tudi v enem največjih trgovcev pri nas.
V občinah medtem navajajo različne razloge, zakaj je višina nadomestila za podjetja pri njih povsem upravičena: od tega, da gre za opravljanje pridobitne dejavnosti, do tega, da gospodarstvo povzroča večje obremenitve javne infrastrukture... Večje poenotenje obdavčitve po vsej državi pa verjetno lahko prinese zgolj nacionalno določen davek na nepremičnine.
