»Živim v prepričanju, da ne delamo po naključju,« je kratko odgovoril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel na vprašanje, ali obstajajo indici, da je bilo v NLB kaj narobe (tudi) pri sklepanju sponzorskih pogodb. V pogovoru za Dnevnik je med drugim poudaril, da se računsko sodišče ne bo ustavilo le pri sponzoriranju NLB (po njegovem mnenju bi veljalo pregledati tudi sponzorske pogodbe v Telekomu, Triglavu in Elesu), ampak bo ugotavljalo še morebitno spornost pri najemanju podjetja R.U.R. Preverjalo bo še, ali NLB slabe terjatve upravlja primerno.

Spomnimo, družba R.U.R. v lasti nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa je tista zunanja družba, ki jo je Janko Medja, predsednik uprave NLB, najel za forenzični pregled kreditnih map. Za brskanje po dokumentih je Kosovo podjetje od NLB prejelo okoli 700.000 evrov. Nadzorni svet banke je ocenil, da pri tej svetovalni pogodbi ni nič narobe, a mnenje nadzornikov očitno ni prepričalo niti vlade, ki bo prihodnji teden obravnavala gradivo Slovenskega državnega holdinga (SDH), edinega delničarja NLB. SDH je moral namreč po navodilu vlade najti odgovor na vprašanje, ali je NLB pri sklepanju svetovalnih pogodb ravnala gospodarno. »Vlada je prosila Slovenski državni holding, naj preveri rezultate pogodbe z družbo R.U.R.,« je včeraj razkril državni sekretar Metod Dragonja. Ugotovitve SDH bo vlada obravnavala prihodnji teden.

Nepravilnosti pri prenosu terjatev

»Ker je dana zaveza, da se bo NLB prodala, bi želeli sodelovati tudi pri razjasnitvi nekaterih vprašanj, ki bi lahko bila dobrodošla pri postopku prodaje. Denimo v kakšni finančni kondiciji je banka, obenem pa bomo odgovorili tudi na vprašanje o svetovalnih pogodbah, posebno s podjetjem R.U.R.,« je povedal predsednik računskega sodišča.

Državni revizorji bodo po njegovih besedah poleg sponzorskih in svetovalnih pogodb, ki jih je sklepal Janko Medja, opravili tudi pregled stanja slabih terjatev v tem trenutku. »Kaj lahko posledično čaka NLB? Upam, da se ne bodo izpolnile črne napovedi, ki se morebiti kažejo. Glede na potencialna tveganja morebitne vnovične dokapitalizacije, ki bi se zgodila z davkoplačevalskim denarjem, je primerno, da skušamo pred tem morebitnim dogodkom pregledati, kakšne so povezave znotraj NLB na to temo in kako so realizirani ukrepi Banke Slovenije ter ali so nove nedonosne terjatve nastajale tudi v zadnjem letu in na kakšen način so jih določili,« je dodal Vesel.

Ko je računsko sodišče izvajalo revizijo DUTB za leto 2013, so po njegovih besedah opazili nekaj tveganj tudi v zvezi s prenosom slabih terjatev z NLB (tedaj jo je že vodil Janko Medja, pred tem pa je bil njen nadzornik) na slabo banko. »Ker tega ni bilo mogoče v celoti preveriti prek revizije DUTB, bomo to realizirali prek revizije NLB,« je pojasnil Vesel.

Računsko sodišče bo pregledalo tudi poslovanje slabe banke za leti 2014 in 2015. Ker so nekatera tveganja državni revizorji torej prepoznali pri prenosu terjatev na slabo banko že v letu 2013, nas je zanimalo, ali je uresničil svojo napoved, da bo računsko sodišče vložilo kazensko ovadbo zaradi netransparentnega prenosa terjatev na DUTB. Vesel pravi, da so podali naznanilo suma več kaznivih dejanj policiji in tožilstvu, del teh ugotovitev organi pregona že preiskujejo. »Kazniva dejanja naj bi bila storjena tam, od koder so se slabe terjatve prenašale na DUTB, torej na strani NLB.« Zaradi interesa preiskave podrobnosti ugotovitev iz naznanila organom pregona Vesel ni želel razkriti. Predsednik računskega sodišča zanika, da bi bil del koordinirane akcije, ki je stekla za prevetritev vrha največje banke pri nas.

Na upravo NLB, ki jo vodi Janko Medja, se očitno strelja iz vseh topov. V sredo je, kot smo pisali, sklicana tudi skupščina banke, na kateri je SDH predlagal razširitev dnevnega reda s točko izglasovanja nezaupnice prvemu človeku NLB.

Suzana Kos, Manja Pušnik