Med pripravami na potovanje nikoli nisem pomislila, da bi nam lahko dopust zagrenile stenice. A se nam je prav to zgodilo celo v hotelu višje kategorije na Švedskem, nam je zaupala Tanja iz Ljubljane. Kot je povedala, se je sin zaradi naporne poti odločil za krajši počitek takoj po prihodu v hotel. »Ko sem pospravila prtljago in pogledala, ali spi, sem se dobesedno zgrozila. V obraz, vrat in po rokah je bil ves zabuhel in rdeč, za nameček pa sta se mu po obrazu sprehajali dve neznani večji živalci,« je povedala Tanja. Sina so takoj pospremili v najbližji center nujne pomoči, kjer so ugotovili, da je doživel močno alergijsko reakcijo zaradi ugrizov stenic. Po kasnejšem testiranju v Ljubljani so mu diagnosticirali tudi alergijo na pike komarjev in mu priporočili, da ima vedno pri sebi set za samopomoč, je Tanja končala svojo pripoved.

»Če je mesto pika žuželk, ki grizejo zato, da bi pile kri, na obrazu, je lahko reakcija zelo burna, saj je tkivo obraza mehko,« je pojasnil Mitja Košnik z univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Kot pravi, te žuželke največkrat pljunejo v rano snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, in se lahko nanje naš imunski sistem ob naslednjih ugrizih odzove z alergijsko reakcijo. Mesto pika pogosto spremlja lokalna oteklina, ki lahko vztraja več dni, in čeprav ta vrsta alergije zvečine ni nevarna, je lahko zelo neprijetna. Alergijske reakcije lahko povzročijo tudi piki komarjev in mušic, podobne večje težave pa se pojavijo pri približno desetih odstotkih ljudi po piku ose ali čebele, je pojasnil Košnik. Dodal je, da v njihovi ambulanti ljudje pogosto omenijo, da imajo burne reakcije po pikih komarjev, spomni pa se tudi bolnice, ki je imela na potovanju zaradi stenic zelo podobno izkušnjo kot Tanja. Življenje ogrožajoča alergijska reakcija, ki prizadene vse telo, je po ugrizih žuželk, z izjemo os in čebel, izjemno redka. Velike lokalne otekline hitreje minejo ob zaužitju glukokortikoida, z antihistaminiki pa se blaži srbež, je razložil Košnik in poudaril, da je na potovanje vedno treba vzeti repelente, ki odganjajo insekte. Na pičeno mesto je priporočljivo nanesti glukokortikoidno mazilo, ki ga lahko predpiše le zdravnik, sicer pa je mogoče bolečino in srbež blažiti tudi s hladnimi obkladki.

Najraje se zadržujejo v bližini postelj

Da trdožive posteljne stenice (Cimex lectularius) v velikosti jabolčnih pečk, ki gostitelja človeka spremljajo že več tisoč let, še niso preteklost, je poudarila tudi specialistka dermatovenerologije Olga Točkova. »So stalne gostje mnogih hotelov, bolnišnic, študentskih naselij. Potovanja po svetu, priseljevanje in odpornost proti insekticidom so prispevali k povečanju števila pikov teh žuželk tudi v razvitih deželah in okužbe z njimi ne gre pripisati le pomanjkanju higiene,« meni Točkova, ki je dodala, da se najraje zadržujejo v bližini postelje, blizu vira hrane.

Najaktivnejše so ponoči, žrtve pogosto pičijo med spanjem. Hranijo se izključno s krvjo, svoj krvavi obrok pa končajo v nekaj minutah. Najpogosteje žrtev pikajo po obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih lažje dostopnih predelih. »Pik lahko za seboj pusti različne posledice, saj ob hranjenju v kožo injicirajo različne farmakološko aktivne snovi, ki omogočajo neboleč ugriz in delujejo kot anestetiki in antikoagulanti. Gostitelja pa izberejo glede na telesno toploto, količino ogljikovega dioksida v izdihanem zraku, vibracije, znoj in vonj,« je razložila Olga Točkova.

Najpogostejša reakcija na ugriz so majhne srbeče vnetne izboklinice, ki izginejo v enem ali dveh tednih. Pogoste so tudi koprivnici podobne spremembe. S praskanjem se lahko povrhnjica kože poškoduje in okuži, kar lahko privede do dodatnih zapletov, opozarja Točkova. Pri senzibiliziranih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi znaki sistemske preobčutljivostne reakcije, kot so srbež, rdečina, koprivnica ter otekline kože in sluznic (na ustnici, veki, ušesu) tudi na bolj oddaljenih mestih od pika. Izjemno redke so težke sistemske preobčutljivostne reakcije s prizadetostjo dihal in obtočil, ko bolnik oteženo diha, mu v prsih piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Zanemarljive niso niti psihološko-čustvene težave, ki so lahko zaradi močnega srbeža tudi posledica nespečnosti. Opisani so tudi občutki »fantomskih pikov« še dolgo potem, ko stenic ni več.

Točkova opozarja, da je ob sumu na pike stenic, zlasti če so kožne spremembe vztrajne in razširjene, obisk zdravnika nujen. Pregled pri alergologu pa svetuje bolnikom, ki so doživeli simptome preobčutljivostne reakcije. Tem večinoma priporočajo opremljenost s setom za samopomoč, ki vsebuje dve tableti antihistaminika in dve tableti steroida; pri bolnikih, ki so doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju.

Stenice potujejo v prtljagi

Vodja oddelka za DDD na centru za okolje in zdravje v sklopu nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Milan Lovrec pravi, da jih ljudje zaradi stenic ne kličejo pogosto, morda enkrat na mesec. Nekateri jih poskušajo odpraviti sami, a je bolje takoj poiskati strokovno pomoč, saj jih je zelo težko zatreti. V nasprotju s faraonskimi mravljami in ščurki namreč nimajo gnezdišč in se lahko skrijejo v najmanjšo razpoko, našli so jih tudi v okvirjih slik... Zato je v hotelskih namestitvah, kjer ni veliko pohištva, dezinsekcija precej enostavnejša kot na domovih, kjer imajo stenice na voljo na tisoče skrivališč. Ker je podjetij, ki se ukvarjajo z zatiranjem, več, seveda ne more oceniti, kako pogosta težava so pri nas stenice. Pravi pa, da jih je mogoče v hotel ali domov zlahka prenesti v prtljagi. Zato potnikom, ki so se srečali s stenicami, priporoča, da doma vso prtljago močno pretresejo nad kadjo v kopalnici, kjer so na beli podlagi lažje vidne. Vse, kar je mogoče, je priporočljivo oprati na temperaturi, višji od 60 stopinj Celzija, saj so stenice odporni insekti, ki dobro prenašajo tudi nizke temperature. Kako razširjene so, ne vedo niti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj prijava ugrizov stenic ni zakonska obveza, je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza.