Kajenje tobaka povzroča veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti ter s tem velike stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo, so ob svetovnem dnevu brez cigarete opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije in delež kadilcev se ne zmanjšuje. Tudi najnovejši podatki iz raziskave Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu 2014 med prebivalci, starimi 15 let in več, kažejo, da se delež odraslih kadilcev od leta 2007 ni spremenil, sprememb deleža kadilcev prav tako ne beležimo v nobeni starostni skupini nad 15 let. V zadnjem obdobju je sicer razveseljivo zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let.
Glede na nespremenjen delež kadilcev je treba ustrezno ukrepati, poudarjajo pri NIJZ. »Samo s celovito kombinacijo poznanih učinkovitih ukrepov in popolnih prepovedi lahko zmanjšamo razširjenosti kajenja ter s kajenjem povezano obolevnost, umrljivost in stroške. Vendar Slovenija pri ukrepih za zmanjševanje uporabe tobaka krepko zaostaja za drugimi evropskimi državami, saj vse od leta 2007 ni bilo novih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka, razen višanja obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, ki pa so še vedno dostopne večini prebivalcev,« je opozorila Helena Koprivnikar z NIJZ. Zadnji ukrep je iz leta 2007, ko je bila uvedena popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Cilj tega ukrepa, to je zmanjšati izpostavljenost prebivalcev Slovenije tobačnemu dimu, je bil dosežen, tudi delež kadilcev se je po letu 2007 za kratko obdobje znižal, a kasneje ponovno zrasel na raven pred uvedbo ukrepa. »Dokler ima tobačna industrija veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja ter dokler so cene tobačnih izdelkov še vedno dostopne večini prebivalcev, lahko le malo verjetno pričakujemo ugodne spremembe v deležu kadilcev in posledicah kajenja,« je povedala Koprivnikarjeva. lo
