Slovenija bo v drugi polovici tega leta v sklopu globalne protiteroristične koalicije proti Islamski državi v iraški Kurdistan napotila šest vojaških inštruktorjev, pozneje pa se bo lahko to število povečalo na 15 pripadnikov Slovenske vojske (SV). Ti bodo predvidoma delovali na področju pehotne taktike, vojaške policije, medicinske pomoči, dela z eksplozivnimi sredstvi… Sodelovanje vključuje tudi donacijo vojaške opreme in oborožitve.
Kot je zagotovila ministrica za obrambo Andreja Katič, stopnja pripravljenosti v vojaškem centru v Erbilu, ki so ga vzpostavile nekatere evropske države (Nemčija, Italija, Nizozemska, Velika Britanija…) in kjer bodo nastanjeni slovenski inštruktorji, ni povišana. »Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov bi bila stopnja ogroženosti pripadnikov SV srednja do resna. Seveda pa se varnostna situacija iz dneva v dan spreminja,« je še dodala.
Slovenija se je nazadnje podobno odzvala po terorističnih napadih v Parizu konec lanskega leta, ko je vlada sprejela namero o povečanju obsega sodelovanja v misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija. V tej afriški državi se trenutno mudijo trije slovenski vojaki.
»Nikoli nismo bili med prvimi«
Tokratna odločitev slovenske vlade obramboslovca Klemna Grošlja ne preseneča. »Slovenija se je takim operacijam vselej priključila z zamudo. Nikoli nismo bili med prvimi. To je naša stalnica. Me je pa ta odločitev do neke mere vseeno presenetila, saj je vlada sprva trdila, da Slovenija ne bo sodelovala v tovrstnih aktivnostih,« poudarja Grošelj. Zato tudi upa, da obstaja v ozadju strateški premislek, za katerega bi lahko po njegovem mnenju obstajali dve razlagi.
Prva se navezuje na aktivni položaj Slovenije v okviru reševanja begunske krize. »Da ne bi bili deležni očitkov, da nič ne prispevamo k reševanju izvornega problema, smo naše pobude podkrepili z udeležbo na tej misiji. Druga možna razlaga pa je, da so nas enostavno malce povprašali, zakaj nismo zraven, in je slovenska politika – tako kot to zelo rada naredi – na to pristala. Morda je v ozadju takšne spodbude bolj Nemčija kot Nato,« razmišlja Grošelj. Vodilni državi v centru za usklajevanje usposabljanja v Erbilu, kjer se urijo kurdske oborožene sile (pešmerge), sta Nemčija in Italija.
Po naših informacijah pa so se pred tremi tedni v Mladiki sestali ministri za zunanje zadeve, obrambo in notranje zadeve. Na tem sestanku je bila oblikovana namera o okrepljenem sodelovanju v globalni protiteroristični koaliciji proti Islamski državi, in sicer kot odgovor na zaprosilo ameriške strani, ki je bilo posredno podano tudi v imenu članic koalicije. Kot je znano, koalicijo sestavlja 65 članic, Slovenija pa se ji je pridružila leta 2014.
Koliko bo Slovenijo stala takšna pomoč?
Slovenija bo oboroženim sila iraškega Kurdistana poslala 1262 avtomatskih pušk, osem minometov in strelivo zanje. Gre za orožje, staro od 25 do 35 let, ki pa ima visoko uporabno vrednost, saj tovrstno oborožitev po navedbah naših virov že uporabljajo iraške varnostne sile v kurdskem delu Iraka. Ta pomoč je ocenjena na okoli 250.000 evrov, skupaj s prevozom pa na 650.000 evrov.
To pa niso edini stroški, ki jih bo imela Slovenija s sodelovanjem na misiji v Erbilu. Letni strošek za napotitev častnika k osrednjemu vojaškemu poveljstvu ZDA v Tampi, kjer je vzpostavljeno poveljstvo globalne koalicije, bo po naših informacijah znašal 61.000 evrov. Ta naj bi na novo nalogo – usklajevanje delovanja na terenu – odšel predvidoma že spomladi. Za napotitev vseh šestih pripadnikov Slovenske vojske pa naj bi porabili okoli 400.000 evrov na leto.
Po besedah profesorja z mariborske fakultete za varnostne vede Branka Lobnikarja gre za razumljivo in pričakovano odločitev vlade, saj je tudi na tem področju soodgovorna zagotavljati varnost. »Če Islamska država predstavlja resno varnostno grožnjo, potem je treba še kaj narediti in ne samo čakati,« dodaja. Ob tem spominja, da je Slovenija vojaške inštruktorje pred leti že poslala na misije v Irak in Afganistan: »Te misije so se izkazale za uspešne. Vlada torej samo izvaja tisto, za kar je Slovenija v preteklosti že pridobila izkušnje.« Četudi živimo v »norem svetu«, Lobnikar ne verjame, da se bo zaradi tokratne vladne odločitve na kakršenkoli način poslabšala varnostna situacija v Sloveniji.
Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han je poudaril, da so bile na torkovi seji dveh parlamentarnih odborov politične stranke o sodelovanju Slovenije v boju proti terorizmu soglasne. A so ga nemudoma demantirali v Združeni levici, kjer vladnega predloga ne podpirajo: »Vsekakor podpiramo boj proti IS, vendar ne v koaliciji z državami, ki boj proti terorizmu izkoriščajo za uveljavljanje svojih interesov na škodo sirskega in iraškega prebivalstva.«
