Včeraj so zaradi NLB staknili glave guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, finančni minister Dušan Mramor in predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Državni revizorji so se namreč odločili pregledati upravljanje slabih terjatev in sklepanje svetovalnih pogodb v NLB. Gre predvsem za njeno sodelovanje s podjetjem Draga Kosa, družbo R.U.R., ki je v NLB brskala po kreditnih mapah in za katero je sedanji nadzorni svet presodil, da z njo menda ni nič narobe. Svetovalno podjetje je od banke prejelo okoli 700.000 evrov.
Na neustrezno upravljanje slabih terjatev v NLB je nedavno opozoril tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po njegovem je zaradi slabega upravljanja slabih terjatev vrednost državnih bank nižja, obstaja pa nevarnost, da bi bila zato potrebna nova sanacija dela bančnega sistema. Spomnimo, NLB in NKBM imata danes, ne glede na njuno sanacijo pred dvema letoma, v svojih bilancah še vedno dvakrat več nedonosnih terjatev od povprečja celotnega slovenskega bančnega sistema. Delež slabih posojil v njunih bilancah je več kot 20-odstoten. »Reševanje slabih posojil v vseh državnih bankah, teh je 60 odstotkov celotnega bančnega sistema, teče prepočasi. Na trgu bi bile banke vredne več, če bi delali bolje,« je bil oster guverner. Na naše vprašanje, ali je upravljanje terjatev NLB tako slabo, da bi kazalo prevetriti upravo, pa konec decembra guverner ni želel jasno odgovoriti, češ da je to stvar lastnika. Če so z delom uprav zadovoljni lastniki, guverner kot regulator bančnega sistema ne more nič, je komentiral.
Kocka je padla
Očitno pa se je lastnik zdaj odločil. Prihodnjo sredo bo namreč skupščina NLB, na kateri bodo prevetrili nadzorni svet banke. Slovenski državni holding (SDH), kot edini delničar banke, predlaga tudi razširitev dnevnega reda s točko izglasovanja nezaupnice predsedniku uprave Janku Medji. Temu naj bi predvidoma sledila tudi odločitev nadzornega sveta v novi sestavi, da se od Medje poslovi.
Računsko sodišče bo torej pregledalo le aktualno stanje slabih kreditov, čeprav se je tudi po ugotovitvah Banke Slovenije največ nepravilnosti dogajalo od leta 2005 do leta 2008, tedaj je bilo odobrenih največ spornih kreditov. Na to je nedavno v pogovoru za Dnevnik opozorila tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki je med drugim dodala, da je nesprejemljivo, da ljudje, ki so skopali bančno luknjo, še naprej krožijo po pomembnih funkcijah.
Koga predlaga SDH, ni znano
SDH, ki ga vodi Marko Jazbec, ocenjuje, da je »v obdobju, ko je upravo NLB vodil Janko Medja, banka izvedla in opustila več določenih ravnanj, ki so znatno omajala in celo porušila zaupanje SDH v predsednika uprave Janka Medjo oziroma zaupanje v njegovo sposobnost in voljnost v bodoče (učinkovito) voditi banko v interesu banke. Podrobnejša pojasnila o razlogih, zaradi katerih SDH ne zaupa več predsedniku uprave Medji, bo SDH podal na skupščini banke.« Kot je še zapisano v gradivu za skupščino, se SDH oziroma predsednik uprave Marko Jazbec o drugih članih uprave NLB na skupščini ne bo izrekel, »saj ocenjuje, da bo že izrečena nezaupnica predsedniku uprave banke močno sporočilo nadzornemu svetu banke, da so pri vodenju banke potrebne spremembe«. Tudi zaradi predvidene privatizacije banke je po mnenju SDH nujno zagotoviti vodstvo, ki bo po oceni SDH zmožno dosegati optimalne cilje banke v korist sedanjih in bodočih delničarjev.
Nadzorni svet NLB ima po odstopu Petra Groznika trenutno šest članov. SDH predlaga odpoklic Gorazda Podbevška (predsednika NS), Miho Košaka (namestnika predsednika) in Tita Andreja Erkerja. Hkrati naj bi se število nadzornikov povečalo s sedem na devet. Neuradno naj bi ostali trije nadzorniki – Sergeja Slapničar, Uroš Ivanc in Andreas Kilingen, ki je bil za nadzornika banke imenovan šele junija lani.
Nadzorni svet NLB v trenutni sestavi je po naših informacijah za tri nove člane predlagal tuje bančne strokovnjake. To so György Surányi, nekdanji guverner madžarske narodne banke, Marina Bykova, nekdanja finančna direktorica v Citigroupu, in Laszlo Zoltan Orban, ki je med drugim delal v Svetovni banki in EBRD. A teh uglednih imen iz sveta mednarodnih financ SDH ne sprejema. Kateri so kandidati SDH, ostaja skrivnost.
Krešejo se pravna mnenja
Glede postopka izbire oziroma imenovanja nadzornikov NLB pa se pred skupščino krešejo tudi pravna mnenja. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da Banka Slovenije meni, da se mora o primernosti kandidatov, ki jih predlaga SDH, pred njihovim imenovanjem izreči nadzorni svet NLB. Ta pa lahko skupščini tudi priporoči druge kandidate. Banka Slovenije v pravnem mnenju glede zapleta tudi poudarja, da mora NLB o pritrdilnem ali zavrnilnem mnenju nadzornega sveta o primernosti kandidatov obvestiti ECB ali Banko Slovenije. Po naših informacijah dogajanje pred skupščino budno spremljajo tudi v Frankfurtu; Evropska centralna banka pa naj bi terjala pojasnila Slovenije o dogajanju. V NLB komentarjev pred skupščino ne dajejo, poudarjajo le, da bodo »spoštovali usmeritev Banke Slovenije«.
Razlage o tem, kaj je v ozadju predvidene menjave nadzornikov in nezaupnice Medji, so različne. Špekulira se o interesih, povezanih s privatizacijo banke, o slabem upravljanju slabih terjatev, pa tudi o (političnih) interesih pri kadrovanju.
