Minuli mesec se je začelo sojenje trem nekdanjim bančnikom, ki jim tožilstvo očita zlorabo položaja pri odobritvi kredita nekdanji vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic. Čeprav Mirana Vičiča in Mateja Narata, leta 2009 člana uprave NLB, in Draška Veselinoviča, takratnega predsednika uprave NLB, na sodišče ni bilo – vsi trije naj bi zoper obtožnico tudi ugovarjali, kar pomeni, da krivde ne priznavajo –, je sodišče opravilo predobravnavni narok le za Vičiča in Narata.
Tožilec Luka Moljk trojici očita, da so Dimičevi leta 2009 odobrili dve posojili pod ugodnejšimi pogoji. Za obnovo hiše v ljubljanskih Murglah je tako dobila 350.000 evrov posojila, ki bi ga morala odplačati v 30 letih po obrestni meri šestmesečnega euribora plus 1,6 odstotne točke pribitka. Kot ugotavlja tožilstvo, je bilo posojilo glede na njeno takratno plačo, ki je znašala 4400 evrov bruto na mesec, previsoko. Trojica naj bi Dimičevima omogočila pridobitev 335.000 evrov premoženjske koristi. Ker njen partner Roman Horvat ni bil kreditno sposoben, je dodatnih 350.000 evrov posojila dobil njen oče Viktor Dimic, takrat star več kot 70 let.
Banka še molči o oškodovanju
NLB pod vodstvom Janka Medje se še do danes ni izrekla, ali je bila banka zaradi odobritve posojil oškodovana. Čeprav je notranja revizija pokazala odstopanja od pravil odobravanja posojil, navajajo Finance, in je financirala celotno kupnino in obnovo, medtem ko je bila lastna udeležba krediotojemalca nična. Vsi trije so zoper obtožnico ugovarjali; Veselinovič in Vičič sta se zanašala na mnenje strokovnih služb, Narat pa je sklep podpisal iz formalnih razlogov, ne da bi ga vsebinsko presojal.
Na predobravnavnem naroku so zagovorniki Narata in Vičiča podali tudi dokazne predloge. Naratova odvetnika sta predlagala zaslišanje njegove nekdanje tajnice Nataše Lenart, ki naj bi znala povedati, da je Narat podpisoval veliko sklepov. V spornem času naj bi bil v časovni stiski, ker naj bi se pripravljal na izdajo evrske obveznice, zato naj se v vsebino ne bi spuščal.
Odvetnik Stojan Zdolšek je predlagal zaslišanje prvega moža Abanke Jožeta Leniča, ki naj bi znal povedati, kakšne so bile takrat razmere na bančnem trgu. Lenič se sicer v času odobritve spornega posojila sploh ni ukvarjal z bančništvom, saj je položaj prvega moža Abanke prevzel januarja 2011, v času odobritve kredita pa je svetoval na področju zavarovalništva v podjetju Aksum.
Zapor v vsakem primeru
Vičičev zagovornik Mitja Jelenič Novak je predlagal zaslišanje Pavla Martinuča, ki je v tistem obdobju vodil mrežo za poslovanje s fizičnimi osebami. Na drugi strani bo tožilstvo zaslišalo izvedenko Jožico Capuder, ki je prepričana, da je bila banka oškodovana. Če bo tožilstvo dokazalo, da je trojica Dimičevima omogočila visoko premoženjsko korist, jim grozi od pet do osem let zapora. Če premoženjske koristi ni bilo, jim po takratni zakonodaji grozi do leto dni zapora.
