Nobelov odbor skrbno skriva podatke o vsakoletnih nominirancih za mirovno nagrado in tudi o njihovih predlagateljih, ki morajo predloge vsako leto oddati do 1. februarja. Zaklenjeni v arhivu odbora ostajajo naslednjih pet desetletij, vsakokrat pa v javnosti takoj zaokrožijo imena morebitnih kandidatov. Včasih za to poskrbijo predlagatelji sami, drugič različna medijska ugibanja. Za prvo je poskrbela globalna civilnodružbena organizacija Avaaz s kampanjo za podelitev Nobelove nagrade prostovoljcem, ki na grških otokih nesebično pomagajo reki beguncev, ki se iz Turčije preliva čez Egejsko morje. Zbrala je namreč podpise več kot 230 akademikov z najuglednejših univerz ter prek spletne strani še nadaljnjih 630.000 drugih podpisnikov, s katerimi so zasuli Nobelov odbor. Akademski podpisniki so v posebnem spremnem pismu odboru poudarili »neizmerno empatijo in požrtvovalnost« grških otočanov ob begunski krizi. »Organizirali so zbiralne akcije, odprli svoje domove, iz zahrbtnega morja reševali življenja, skrbeli za bolne in poškodovane, z njimi delili svoje obroke in obleke,« so navedli in dodali, da so »kljub pritiskom in nezmožnosti institucij, da se na krizo odzovejo spoštljivo in učinkovito, prostovoljci postali zgled za ravnanje v tem mračnem času in z najbolj omejenimi sredstvi.« Sam Barratt, tiskovni predstavnik Avaaza, je medtem pojasnil, da so zajeli 17 večjih organiziranih skupin otoških prostovoljcev, a zaradi pravil izbora, ki dovoljuje največ tri nagrajence, nominirali 40-letnega ribiča Stratisa Valiamosa, babico Emilio Kamvis ter igralko in aktivistko Susan Sarandon v njihovem imenu. Predlog je podprl tudi Nobelov nagrajenec Desmond Tutu: »Predstavljajte si 900.000 ljudi, ki obupani pridejo pred vaš skromni dom. Ne govorijo vašega jezika, pripadajo drugi veri in kulturi. In kaj storite? Odprete jim svoja vrata. Neverjetno!«
Jedrski in kolumbijski pogajalci
Konkurenca prostovoljcem v skrbi za begunce na grških otokih tokrat ne bi smela biti prehuda. V medijih se kot nominiranec znova omenja uslužbenec ameriške obveščevalne agencije Edward Snowden, ki je razkrinkal njeno orwellovsko raboto in poiskal azil pred sodnim pregonom v Rusiji. Kristian Berg Harpviken, vodja inštituta za mirovne študije v Oslu, ga uvršča med favorite, tako kot skupaj z Angelo Merkel že lani, ko je odbor nagrado dodelil tunizijskim borcem za demokracijo. Posledično se že pred prvim sestankom odbora, ki bo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca, omenjajo kot možni nagrajenci pogajalci pri iranskem jedrskem dogovoru in kolumbijski sklenitvi miru z uporniki FARC. Neimenovan ameriški predlagatelj pa je na seznam dodal Donalda Trumpa, ki pa mu Harpviken ne pripisuje nobene možnosti. de
