Na Jesenice se priseljuje vse več družin, ki govorijo albansko. Ta jezik se od slovenščine ali drugih jezikov nekdanje Jugoslavije močno razlikuje, zato imajo člani takšnih družin, ki ne znajo slovensko, težave. Te so pogoste denimo pri urejanju zadev na centru za socialno delo, v šoli ali vrtcu ter kadar zaradi bolezni ali poškodb pristanejo v bolnišnici. Pri uradnih postopkih so jim institucije dolžne zagotoviti tolmača, pri vsakdanji komunikaciji pa se morajo znajti po svoje. Da bi pomagali vsem jeseniškim institucijam in priseljencem, se je direktorica Centra za socialno delo (CSD) Jesenice Anita Bregar domislila rešitve. Občini je predlagala, naj prevajalca, ki bo na voljo vsem ustanovam v občini, zaposli prek javnih del.

Za otroke je bilo prevajanje preveliko breme

»Naredili smo poizvedbo in ugotovili, da je potrebo po takšni pomoči izkazalo kar 10 jeseniških institucij, med njimi največ šole, vrtci, bolnišnica...« je dejala Bregarjeva. V drugi polovici januarja je občina gospo, ki je bila s poklicem pomočnica tolmača za albanski jezik (in nekatere druge jezike) med iskalci zaposlitve, zaposlila prek javnih del za eno leto. Kot je povedala Bregarjeva, se je prevajalka zavezala, da bo prevajala korektno in točno, zdaj pa z institucijami podpisujejo dogovore o sodelovanju. V bolnišnici jo bodo po besedah predstavnice za stike z mediji Sandre Jerebic poklicali, ko jo bodo potrebovali. Več časa naj bi preživela v šolah. V osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah naj bi po besedah ravnatelja Roberta Kerštajna prisostvovala na rednih govorilnih urah, na voljo bo tudi za posamezne pogovore med učitelji in starši albanskih otrok, če jih bodo potrebovali; kadar ne bo zasedena, pa bo v pomoč učiteljicam, ki te otroke dodatno učijo slovenščino, ter otrokom pri drugih šolskih obveznostih.

Doslej so institucije takšno komunikacijo, kadar navzočnost tolmača ni bila nujna, prepuščale sorodnikom ali znancem družine, pogosto so vlogo prevajalca prevzemali kar otroci sami, ki so se slovenščino učili v šoli. A kot je dejala Bregarjeva, je bila točnost prevodov vprašljiva, saj niso natančno vedeli, ali začasni prevajalec tudi sam vse dobro razume. »Za otroke pa je bilo to marsikdaj preveliko breme, saj so nase prevzemali odgovornost za celotno družino.« V šoli, je dejal Kerštajn, so jim pri tem včasih pomagali nekdanji učenci iz albanskih družin, ki so bili slovenščine že vešči, podobno pa se znajdejo tudi v drugih šolah po Sloveniji.

Institucije podpisujejo sporazume

Za jeseniško bolnišnico je bil doslej najem uradnega tolmača tudi velik finančni zalogaj, je opozorila Jerebičeva. Lani so na primer pomoč pri sporazumevanju, ki jo tujim bolnikom zagotavlja zakon o varovanju pacientovih pravic, potrebovali vsaj petkrat, za uro tolmača pa je bilo treba okvirno odšteti kar okoli 160 evrov. »Z veseljem si bomo pomagali z občinsko prevajalko. S tem bomo prihranili precej javnega denarja,« je prepričana Jerebičeva.

Zaposlitev prevajalke v celoti koordinira idejni vodja projekta, direktorica CSD Anita Bregarjeva. Projekt bodo na centru dvakrat evalvirali, da bodo natančno spoznali njegove učinke, ki bodo morda k podobnemu ukrepu pritegnili tudi druge občine.

Jesenice so mesto s precej tujimi državljani. Medtem ko ti v vsej Sloveniji predstavljajo okoli pet odstotkov prebivalstva, je njihov delež na Jesenicah višji od sedmih odstotkov. Zgolj omenjeno šolo letos med 624 učenci obiskuje 75 otrok s tujim državljanstvom, 28 med njimi jih prihaja s Kosova.