Epilog ustavljenega razpisa za podporo portalu e-knjig: Okoli riti v Beletrinin žep

Odgovori intervjuvancev v članku potrebujejo nekaj pojasnil. Alenka Štrukelj z ministrstva za kulturo (MK) ugotavlja, da »zaradi razveljavitve razpisa ni razvoj elektronske knjige utrpel nobene škode«... Ne vem, kaj je gospa mislila z razvojem, to, da se je še več knjižnic vključilo v sistem Biblos, ki je koncipiran tako, da je lokalno omejen, kar je popolnoma v nasprotju z glavno pridobitvijo interneta – brezmejnostjo. Ne vem, ali razvoj pojmuje kot financiranje monopolista na področju e-knjige v knjižnicah. Vsekakor pa je treba povedati, da je naša založba kot prijaviteljica pripravila koncept, ki ni poznal lokalnih meja, ki bi celotnemu slovenskemu občestvu omogočal dostop do celotne ponudbe e-knjig v slovenskih knjižnicah in, končno, ki bi bil cenejši za davkoplačevalce, založbam pa bi omogočil boljšo dostopnost in ponudil kvalitetnejše storitve. Če se poslužim ekonomskih terminov, prekinjeni razpis je onemogočil konkurenco, gonilko razvoja, ker je že v pogojih razpisa izločil založbo Mladinska knjiga in seveda tudi druge namišljene konkurente. V procesu razpisa smo naredili (sem naredil) napako, ko smo MK vprašali, ali Beletrina izpolnjuje pogoje razpisa, glede na to, da smo poznali zgodbo s Koranom, in jim tako dali signal, da je treba razpis ustaviti, ker je ogroženo ciljno dodeljevanje sredstev izbrancu. In končno, ustavljeni razpis je onemogočil štirim slovenskim založbam, da naredijo korak naprej v razvoju e-knjige, kajti vsota 280.000 evrov predstavlja visoko podporo. V pojasnilu ustavljenega razpisa z napadom na novinarko Mojco Pišek in neodgovarjanjem na naša javno zastavljena vprašanja pa se je pokazala vsa aroganca MK in ministrice Julijane Bizjak Mlakar, prav tista aroganca, proti kateri so bile usmerjene vstaje in ki so zaradi politične obljube drugačnosti pripeljale na oblast novo garnituro z Mirom Cerarjem na čelu. Moj naivni glas so že zdavnaj izgubili.

Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, pravi: »Izposojo e-knjig v slovenskem jeziku prek sistema Cobiss za sedaj knjižnicam omogoča le portal Biblos.« Mislim, da je ta izjava skregana z osnovnim namenom knjižnic, tj. organizacijo izposoje knjig, kajti zato so bile ustanovljene in financirane s strani države in lokalnih skupnosti. Po njenem naj torej vsaka založba, ki si ne želi delati prek portala Biblios, pripravi sistem izposoje, ki bo omogočal izposojo prek Cobbisa. Zadeva pa bi morala biti obratna, Cobbis in knjižnice bi morale omogočati izposojo e-knjig in vsaki založbi omogočati direktno prodajo knjižnicam. Mladinska knjiga, ki ima zajetno bazo e-knjig, bi prav gotovo direktno zalagala knjižnice. Mogoče pa bomo kdaj dočakali dan, ko bodo knjižnice pričakovale od založb, da organizirajo tudi izposojo papirnatih knjig. Logika je ista. Stroškovno gledano pa je ta servis Biblos tudi izredno drag, ker gre več kot četrtina sredstev za članarino, če pogledamo številke, ki so bile navedene v članku.

Izjava, da je Beletrina storitev Biblos razvila izključno z lastnimi sredstvi in da jo ponuja na trgu, pa najbolj bode v oči. Prvič se moramo kot davkoplačevalci vprašati, kako lahko neprofitna založba, največja prejemnica državnih in drugih podpor, ki niti nima razvite lastne prodaje, edina v Sloveniji financira razvoj projekta, ki je po njihovih besedah stal 200.000 evrov (Delo, 8. junija 2015). Založništvo kot dejavnost stagnira, posluje na robu rdečih številk in že dolgo ni sposobno akumulirati sredstev za razvoj. Založba Mladinska knjiga, ki je največja založba, razvoja lastne e-knjigarne ni bila sposobna speljati brez velike državne pomoči. Ob tem se spomnim besed na prvi predstavitvi sistema v Cankarjevem domu, ko je predstavnica založbe Beletrina mirila založnike, rekoč, da bodo za njih storitve cenejše, ker bodo knjižnice več plačevale oziroma jih bodo financirale. V praksi Beletrine prav tako izstopa skubljenje maturantov, ki ga počne skupaj z založbo Mladinska knjiga, in to s knjigami, katerih izid je prvotno financirala država. Višina subvencij na enoto, ki jih Beletrina pridobi pri Javni agenciji za knjigo (JAK), tudi bistveno odstopa od povprečja, pravzaprav je v samem vrhu.

Novinarka Mojca Pišek ugotavlja, da ima Beletrina poseben status, res je, ima ga, in to pri MK, Javni agenciji za knjigo, ŠOU kot tudi pri Mestni občini Ljubljana, ki pa je bolj rezultat »zidarjenja« kot pa tržnega boja. Razpis je bil ustavljen zaradi strahu, da bo Beletrina izločena, in zato sem prepričan, da smo bili kot prijavitelji oškodovani za 280.000 evrov, davkoplačevalci pa prikrajšani za uporabnikom prijaznejši in cenejši servis.

Jože Piano, MBA

Preberite zadnje članke

Rokomet: Švicarji zadnja ovira