V nasprotju z načrti slovenske vlade o postopnem prehodu z obstoječega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na novi davek na nepremičnine do leta 2020 strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naši državi priporočajo, naj pozabi na obstoječe nadomestilo in se osredotoči na uvedbo obdavčitve na osnovi tržne vrednosti nepremičnin. Idealno bi bilo enako obdavčiti vse vrste nepremičnin, ker želi očitno tudi Cerarjeva vlada po zgledu vlade Alenke Bratušek te davčne prilive podvojiti z obstoječih 0,6 odstotka BDP na 1,2 odstotka ali približno 460 milijonov evrov, pa bi morala enotna davčna stopnja znašati 0,33 odstotka. A le, če bi država brez izjeme obdavčila vseh 7,8 milijona nepremičnin v državi. Z izvzetjem kmetijskih zemljišč iz obdavčitve bi se morala davčna stopnja za druge nepremičnine dvigniti na 0,35 odstotka, če bi davkov oprostili še stanovanja velikosti do 160 kvadratnih metrov, pa bi morala davčna stopnja znašati že 0,54 odstotka, je na prošnjo slovenske vlade izračunal IMF. A je zaradi omrtvičenega trgovanja z nepremičninami in s tem okrnjenih podatkov o tržnih vrednostih nepremičnin v Sloveniji državi priporočil, naj davek odmeri od 70 oziroma največ 75 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnin.
Dvig obdavčitve naj bo postopen
Kljub nižji davčni osnovi bi to pomenilo občuten dvig obremenitve za gospodinjstva, ki zdaj za svoja stanovanja plačujejo nadomestilo v višini od 0,002 do 0,4 odstotka njihove posplošene tržne vrednosti oziroma v povprečju 76 evrov na leto. Obremenitev za podjetja, ki zdaj v občinske proračune prispevajo več kot 70 odstotkov vseh nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in za svoje nepremičnine plačujejo od 0,1 do 3 odstotke njihove posplošene tržne vrednosti (v povprečju 4300 evrov na leto), pa bi se občutno znižala.
Da šok in predvsem odpor do teh sprememb ne bi bil prevelik, IMF vladi previdno svetuje, naj obdavčitev gospodinjstev dvigne postopoma (v štiriletnem obdobju) in hkrati temu primerno postopoma znižuje tudi obremenitev gospodarstva. Ker se mednarodni strokovnjaki očitno zavedajo, da popolne izenačitve davčnih stopenj za vse vrste nepremičnin javnost ne bo sprejela, so kompromisno pristali tudi na največ tri različne stopnje obdavčitve – eno za stanovanjske in eno za gospodarske objekte ter po potrebi še posebno davčno stopnjo za kmetijski in gozdarski sektor. Čeprav naj bi bilo izjem čim manj, mednarodni strokovnjaki pristajajo tudi na olajšave za socialno najšibkejša gospodinjstva, a bi tudi tem odpustke dajali le posamično in ob podrobni utemeljitvi upravičenosti do olajšave. V razponu, ki bi ga določila vlada, bi sicer natančno višino obdavčitve določile občine, ki bi jim pripadal tudi ves pobrani davek.
Znebite se zastonjkarskih lastnikov
Zaradi nasprotovanja, ki v Sloveniji spremlja kakršne koli poskuse uvajanja sodobnejše obdavčitve nepremičnin, IMF kot enega ključnih ukrepov predlaga močno vladno promocijsko kampanjo, ki bo poudarila prednosti obdavčitve na osnovi tržne vrednosti nepremičnin in izpostavila šibkosti obstoječega sistema nadomestila. »Medijska kampanja se mora osredotočiti na pravično porazdelitev davčnega bremena. Poudariti mora na primer, da so lastniki kmetij, gozdov in stanovanj doslej uživali javne storitve, ne da bi za to plačali poseben davek, v novem sistemu pa bo tudi na račun njihove obdavčitve obremenitev vseh drugih lastnikov nepremičnin nižja. Hkrati lahko nepremičninski davek sproži nižanje cen nepremičnin, zaradi česar bi do stanovanj lažje prišli mladi pari,« slovensko vlado poučuje IMF.
Hkrati uspeha z uvedbo nepremičninskega davka po prepričanju mednarodnih strokovnjakov ne bo, če vlada lastnikom nepremičnin ne bo omogočila mehanizma za hitro in učinkovito razreševanje pritožb na vrednosti nepremičnin. Tem bi lahko lastniki po predlogu IMF najprej ugovarjali v neformalnem postopku, šele če z rešitvijo ne bi bili zadovoljni, bi sledila uradna pritožba. Da bo zdaj močno problematizirano vrednotenje nepremičnin javnost sprejela, bo treba lastnikom zagotoviti podrobna pojasnila o načinu izračunavanja vrednosti nepremičnin, hkrati pa se o modelih tega vrednotenja obširno posvetovati tudi z vsemi ključnimi strokovnjaki. IMF te modele ocenjuje kot dobre in opozarja, da so problematični nepravilni in pomanjkljivi podatki, ki jih bo v registru nepremičnin treba sistematično odpraviti.
