Francoski predsednik François Hollande se v nobenem primeru noče vmešavati v delo sodišč. Kljub temu se je zdaj, ob velikem pritisku medijev, javnosti, umetnikov in številnih politikov, najbrž pa tudi zaradi lastnega čuta za pravičnost, odločil, da bo pomilostil 68-letno Jacqueline Sauvage. Kot piše v sporočilu za javnost Elizejske palače, gre za pomilostitveno preložitev prestajanja desetletne zaporne kazni, ki ji omogoča takojšnjo prošnjo za pogojni izpust iz zapora.

Pogosto na urgenci

Prizivno sodišče je v začetku decembra lani Jacqueline Sauvage, tako kot leto in pol prej prvostopenjsko, obsodilo na deset let zapora, ker je s tremi streli iz puške ubila moža. Mož jo je 47 let tepel, samo v letih 2007–2012 je zaradi tega štirikrat pristala na urgenci. Najbrž ji je bilo najhuje, kadar se je spravil na otroke. Nekaj ur prej, preden ga je leta 2012 ustrelila, je eden od njunih štirih otrok naredil samomor. Na sodišču je poroto zaman prosila, naj upoštevajo vse te okoliščine. Pred novim letom pa so tri hčere v prošnji za pomilostitev Hollandu napisale tudi: »Gospod predsednik, naša mama je trpela vse življenje kot žrtev našega očeta, ki je bil nasilen, tiranski, perverzen in incesten.« Same so bile prav tako kot mama žrtev njegovega spolnega nasilja in pretepanja.

Politiki tokrat enotni

Primer Jacqueline Sauvage je v zadnjih tednih vznemiril vso francosko javnost. Postala je simbol družinskega nasilja. Njeno pomilostitev so zahtevali številni umetniki, igralci, zlasti pa številni politiki, tako rekoč vsi, od skrajne desničarke Marine Le Pen do radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki je skupaj s pariško županjo Anne Hidalgo v odboru za njeno rešitev iz zapora. Celo dve ministrici, za kulturo in za čezmorske države, ki se ne bi smeli opredeliti v zadevi, o kateri odloča predsednik države, ki je njun šef, sta prejšnji teden zahtevali pomilostitev.

Peticijo, v kateri se v tem primeru zahteva upoštevanje pravice do silobrana, je do nedelje podpisalo že skoraj pol milijona Francozov. Vsekakor silobran, na katerega sta se sklicevala tudi njena odvetnika, v tem primeru ne pride v poštev. Drugače je bilo leta 2012 na sojenju Alexandri Lange, ki je prav tako ubila moža, a v trenutku, ko jo je hotel zadaviti – tako da je bila oproščena. Tudi Alexandra Lange se je v zadnjih tednih zavzemala za pomilostitev Jacqueline Sauvage, po radiu pa je kritizirala sodišče, ker jo je obravnavalo kot morilko in ne kot žrtev.

Hollande se je zaradi vsega tega tega pritiska znašel v precepu, saj je pred volitvami leta 2012 obljubil ne le, da se s pomilostitvami ne bo vmešaval v delo sodišč, ampak tudi, da se bo zavzemal za pravice žensk. Zdaj pa se je moral zganiti že zato, ker je desnica postajala z zavzemanjem za Jacqueline Sauvage čedalje glasnejša. Po tej njegovi odločitvi so vsi zelo veseli, zlasti obsojenkine hčere. Vendar bo mama lahko zapustila zapor šele aprila, ko bo prestala tri leta zaporne kazni.

Modra Hollandova odločitev

Hollandova delna pomilostitev je zelo dobro premišljena. Ne postavlja pod vprašaj sojenja in Jacqueline Sauvage je še vedno obsojena za umor. Torej ne gre za amnestijo. Prav tako ji niso priznali pravice do silobrana. Porota na prvostopenjskem sodišču v začetku leta 2014 in na prizivnem konec leta 2015 se je strinjala, da je njena krivda povsem očitna. Predsednik ti dve odločitvi spoštuje in torej ne posega v delo sodišč.

Hkrati je Hollande s tem, ko je uradno samo preložil prestajanje zaporne kazni Jacqueline Sauvage, ki je imela izjemno težko življenje, pokazal, da se pravičnosti ne sme zreducirati na pozitivno pravo. Po pisanju dnevnika Le Monde ne gre za to, da je povsem popustil pritisku medijev, javnosti in politikov. Ne da bi dal prav zahtevam v peticiji in ne da bi se požvižgal na zakone, je pomiril vse tiste, ki jih je primer Jacqueline Sauvage razburil in razjezil – predvsem zato, ker so ženske v Franciji pogosto žrtve družinskega nasilja.