Grožnja nasilnega ekstremizma se sicer ne dotika le določene vere, narodnosti ali etnične skupine, a so kljub temu dandanes muslimani povečini žrtve ekstremizma po svetu. Če želimo to grožnjo uspešno odpraviti, je potreben usklajen odziv. Delovati moramo v smeri razreševanja problema in ne njegovega stopnjevanja.
Dolgoletne izkušnje so pokazale, da kratkoročne strategije, neustrezno vodstvo, težko izvedljivi pristopi, osredotočenost le na varnostne ukrepe in nespoštovanje človekovih pravic stvari pogosto le poslabšajo. Nikoli ne smemo pozabiti, da teroristične skupine ne želijo le izvesti nasilnega dejanja, ampak tudi izzvati naš ostri odziv. Ohraniti moramo trezno glavo in zdravo pamet. Nikoli nas ne sme voditi strah, saj je cilj ekstremistov, da naš strah izrabijo v lastno korist. Preprečevanje nasilnega ekstremizma ne sme biti kontraproduktivno.
Januarja letos sem na zasedanju generalne skupščine ZN predstavil akcijski načrt za preprečevanje nasilnega ekstremizma. Načrt podaja praktičen in celovit pristop za naslavljanje gonilne sile te grožnje. Osredotoča se na nasilni ekstremizem, ki je temelj terorizma. Načrt navaja več kot 70 priporočil za usklajene ukrepe na globalni, regionalni in nacionalni ravni, ki temeljijo na petih med seboj povezanih točkah.
1. V ospredju mora biti preventiva. Mednarodna skupnost ima vso pravico, da se pred to grožnjo brani z uporabo zakonitih sredstev, vendar moramo posebno pozornost nameniti vzrokom nasilnega ekstremizma. Le tako bomo problem rešili dolgoročno. Ne obstaja ena sama pot do nasilnega ekstremizma.
Kljub temu vemo, da ekstremizem uspeva, če se kršijo človekove pravice, krči politični prostor, omejuje socialno integracijo ter če preveč ljudi – predvsem mladih – živi v pomanjkanju in brez možnosti za boljše življenje. V Siriji, Libiji in drugod na lastne oči vidimo, da skrajneži že tako kompleksne konflikte le še bolj zapletajo in podaljšujejo.
Prav tako vemo, kaj deluje preventivno: dobro upravljanje, vladavina prava, politična udeležba, kakovostno izobraževanje in dostojna delovna mesta ter popolno spoštovanje človekovih pravic. Še posebno se moramo potruditi, da dosežemo mlade in prepoznamo njihov potencial gradnikov miru. V središču naših prizadevanj mora biti tudi zaščita in krepitev vloge žensk.
2. Načelno vodenje in učinkovite institucije. Strupene ideologije ne nastanejo kar tako. Zatiranje, korupcija in krivičnost pospešujejo spore. Skrajneži so spretni pri spodbujanju odtujenosti. Iz tega razloga voditelje pozivam, da gradijo vključujoče institucije, ki resnično služijo ljudem. Še naprej jih bom pozival, da pozorno prisluhnejo svojim ljudem, ki jih opozarjajo na krivice, in nato seveda ukrepajo.
3. Preprečevanje ekstremizma in spodbujanje človekovih pravic morata iti z roko v roki. Prepogosto se dogaja, da nacionalnim strategijam za preprečevanje terorizma manjkajo ustrezni ukrepi in spoštovanje pravne države.
Definicije terorizma ali nasilnega ekstremizma se pogosto uporablja za kriminalizacijo legitimnih ukrepov opozicijskih skupin, organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic. Vlade ne smejo zlorabljati te definicije kot pretvezo za napad na svoje kritike. Še enkrat, nasilni skrajneži želijo sprožiti ostre odzive na svoja dejanja. Izognimo se temu.
4. Celovit pristop. Načrt predlaga vsevladni pristop. Na ravni ZN moramo med seboj povezati ukrepe za mir in varnost, trajnostni razvoj in človekove pravice ter humanitarne akterje na nacionalni, regionalni in svetovni ravni. Načrt tudi priznava, da ni vsemogočnih rešitev. Preprosto moramo vključiti vse akterje družbe: verske voditelje, ženske na vodilnih položajih, voditelje mladinskih skupin na področju umetnosti, glasbe in športa ter medije in zasebni sektor.
5. Vključenost ZN. Okrepil bom sistemski pristop ZN pri ponujanju podpore državam članicam ZN pri preprečevanju nasilnega ekstremizma. Načrt je predvsem glasen poziv k enotnosti in delovanju, ki odpravlja nasilni ekstremizem v vsej svoji kompleksnosti.
Zavzemimo se za oblikovanje novega globalnega partnerstva za preprečevanje nasilnega ekstremizma.
