Zlata lisica v 52. izvedbi je končana. Kakšna je vaša ocena?

Za nami je prekrasna sobota, v kateri smo se izkazali v vseh pogledih. Žal se je v nedeljo zalomilo. Menim, da bi bilo možno izpeljati tekmo do konca in je ne prekiniti pri startni številki 26.

Bili ste tekmovalec, ste trener in vodja tekmovanja Zlata lisica. Kakšna je primerjava med različnimi snežnimi posli?

Kot tekmovalec sem bil povsem osredotočen na svoje cilje. Bil sem egoist. Za trenerja je najpomembneje, da zna prenesti znanje na mlade smučarje. Mladi morajo trenerja predvsem razumeti. Dejstvo, da si bil dober tekmovalec, ne igra glavne vloge. Kar se tiče funkcije vodje tekmovanja, pa menim, da je ne bi mogel opravljati, če pred tem ne bi bil tekmovalec ali trener.

Znašli ste se v novi, izredno odgovorni vlogi. Kako ste se počutili v njej?

Tekmovalne izkušnje, ki sem si jih pridobil na športni poti, so mi zelo pomagale. V delu sem užival tudi zato, ker sem bil ves dan na zraku na terenu, kjer se počutim najbolje in najbolj uživam. Lahko rečem, da je šlo od prvega trenutka naprej vse tako, kot mora iti.

Temperature na letošnji Zlati lisici so bile spomladanske. Koliko težje je v primerjavi z zimskimi v takšnih razmerah izpeljati prireditev?

Nedvomno gre za večji napor. Pri visokih temperaturah je najpomembnejša zadostna količina snega. To je na nižjih nadmorskih višinah prava umetnost. Da smo imeli dovolj snega, je poskrbel vodja zasneževanja Milan Šmon, ki je izkušen in zanesljiv partner. Ko imaš dovolj snega, je zelo pomembno določiti pravi čas, ko se proga pripravi z vodo, tako imenovanim balknom. Pri tem je treba natančno spremljati številne dejavnike, pri katerih je svoj posel odlično opravila ekipa vodje proge Andreja Rečnika. Pri čarovniji z vbrizgavanjem vode v snežno podlago nam je pomagal Christian Steinbach, ki je na tem področju največji strokovnjak. V zadnjem tednu je s številnimi napravami opravil veliko meritev. Na podlagi pridobljenih podatkov smo se sproti odločali, kako naprej. Če zadeneš pravi čas utrditve proge z balknom, potem visoke temperature ne igrajo bistvene vloge. Višje temperature namreč srkajo vlago iz snega, voda pa v jasnih nočeh, kakršne so bile v Mariboru, sproti zmrzuje.

Toda v noči s sobote na nedeljo so se stvari zakomplicirale. Zakaj ni bilo mogoče izpeljati tekme?

Potrebovali smo jasno hladnejšo noč, ki je ni bilo. Poleg tega smo že pred nedeljo tako utrdili sneg, da kemija ni več pomagala.

Kako ste bili kos zahtevni nalogi priprave proge, glede na to, da na tem področju niste imeli izkušenj?

Kot tekmovalca me postopek priprave proge ni preveč zanimal. Zavedal sem se le, da je veliko dela, v podrobnosti pa nisem šel. Veliko znanja sem pobiral z najožjo ekipo, v kateri bi omenil Gorazda Bedrača in Filipa Gartnerja. Vsi omenjeni strokovnjaki imajo ogromno izkušenj in od njih sem se pri pripravah na letošnjo Zlato lisico veliko naučil.

V tej sezoni svetovnega pokala je bilo nekaj tekem, ki so bile na meji regularnosti. Denimo ženski slalom v Flachauu in moški v Schladmingu.

Podrobnosti ne poznam. Slišati je, da so progo v Schladmingu v zadnjih dneh in na dan same tekme preveč solili. Funkcija kemijskih dodatkov je, da iz snega poberejo vlago, iz katere se naredi tako imenovani snežni beton. Če to narediš prevečkrat, sneg izgubi strukturo. Postane mrtev. Piko na i pri zadnjih odločitvah dasta vselej vodja moškega in ženskega dela svetovnega pokala Marcus Waldner in Atle Skaardal. Treba pa se je zavedati, da se povsem proti vremenu ne da. Vsaka tekma je torej splet številnih okoliščin. Obstajajo razmere, ko je praktično nemogoče skupaj sprijeti sneg.

Je možno izpeljati tekmo svetovnega pokala brez kemijskih dodatkov?

Seveda je možno. Ne bi pa šlo brez vode. Če bi bila Zlata lisica en teden prej, bi lahko vsi skupaj sedeli v ciljni areni in gledali tekmo. Z balknom bi naredili 30-centimetrsko plast snežnega betona, kar bi pomenilo, da bi bili povsem mirni. Ker pa je prišla topla vremenska fronta, je bilo potrebnega več dela.

Menite, da je Zlata lisica med Mariborčani dovolj cenjena?

Moje mnenje je, da se mestna občina še premalo zaveda, kako pomembno je Pohorje z Zlato lisico za razvoj tako Maribora kot okolice. Letos je bila že 52. Zlata lisica, kar priča o izjemni tradiciji, ki jo spremljajo gledalci po vsem svetu.

Kot trener v Smučarskem klubu Branik gotovo čutite, kako pomembna je izved-ba Zlate lisice za klubsko prihodnost.

Izredno pomembna! Prireditev skrbi za dolgoročno stabilnost delovanja kluba. Vsak izpad Zlate lisice je zelo slab tako za naš klub kot alpsko smučanje v Sloveniji nasploh.

Boštjan Kline, Klemen Kosi in Ilka Štuhec so Mariborčani, ki igrajo glavne vloge slovenskih uspehov v tekmovalnem merilu svetovnega pokala. Zakaj menite, da glavnina prihaja prav iz Maribora?

Verjamem, da zato, ker je Maribor oddaljen od slovenskega glamurja. Naj se sliši še tako grdo, a menim, da mariborski otroci niso tako razvajeni kot marsikje drugje po Sloveniji. Alpsko smučanje se imenuje beli cirkus, a pot do uspehov je daleč od tega. Gre za velika odrekanja v športu, ki nima telovadnice, v kateri se natančno ve, kaj te čaka. Odvisni smo od vremena. Veliko je sicer lepih dni. A pridejo tudi grdi, ko moraš delati enako ali še bolj. Tedaj se pokaže domača vzgoja.