Nova lokacija za SMG je bila že večkrat premišljena. Mislim, da si zasluži novo dvorano, saj si zdajšnjo delita dva javna zavoda. Najprej bomo letos prenovili dvorano.
Kaj je z ambicijo vašega oddelka izpred let, da prostorske probleme več institucij rešujete skupaj z novogradnjo za Gospodarskim razstaviščem?Glede na to, da je Baragovo semenišče še vedno v denacionalizacijskem postopku, je težko napovedati kaj več.
Kako kaže Centru Rog in Cukrarni?Pri Rogu in Cukrarni celo vidim luč na koncu tunela z naslednjo sekvenco evropskih sredstev za urbane regeneracije. Za Rog že imamo gradbeno dovoljenje za rušitev prizidkov, dela naj bi se začela junija. Glede Cukrarne upam, da nisem predrzna, če rečem, da realistično upam, da jo bomo v začetku naslednjega leta že obnavljali. Obe omenjeni investiciji sta tudi del Nacionalnega programa za kulturo. Začetna sredstva imamo v proračunu MOL zagotovljena za oba projekta, v tem letu je treba urediti le še vso gradbeno dokumentacijo.
Da urejate le še dokumentacijo, ste dejali že aprila 2014, torej pred skoraj dvema letoma. Zakaj te dokumentacije in dovoljenj niste uredili?Gradbeno dovoljenje za rušitev in gradnjo Centra Rog že imamo, preden bomo začeli investicijo izvajati, pa moramo naročiti še projektno dokumentacijo.
Kam se je zgodba premaknila, odkar vi vodite oddelek?Dobili smo gradbeno dovoljenje za ekološko sanacijo. Če k temu lahko dodam še programski razvoj, pa smo v tem času vzpostavili RogLab kot zaključek projekta EU Second Chance, ki je prevetril programsko zasnovo Centra Rog.
Sredstva imamo. V projektih MOL je to predvideno za letos. Z uporabniki Roga pa smo stalno v stiku, pritožb okoliških prebivalcev ni več. Drznem si zagotoviti, da bomo zgodbo Roga do leta 2019 pripeljali do celovite prenove in novih vsebin.
Kako pa vam bo v tako kratkem času uspelo zagotoviti potrebna evropska sredstva za začetek investicije, saj je v proračunu načrtovanih le 50 tisočakov?MOL konec prve polovice leta predvideva rebalans proračuna za leto 2016 in dodatni stroški za Rog bodo vključeni.
Če je Rog prioriteta, kako si sledijo druge? 15 investicij v infrastrukturo je verjetno nekoliko nerealističen načrt.Nekaj investicij, ki so naštete med 15, že poteka, na primer Švicarija, ki jo bomo končali leta 2017. Potekajo že postopki za začetek prenove vile Čira Čara, ki jo bomo končali do pomladi naslednje leto. Prav tako potekajo priprave na obnovo Hribarjeve vile (Zlatica), in sicer priprava konservatorskega načrta in nato projektne dokumentacije. Minipleks kinodvoran je odvisen od nakupa lokacij, lokalov v podhodu Ajdovščina. Pravzaprav nobena od načrtovanih 15 naložb ni zgolj želja, saj so vse realne.
Zakaj je cena naložbe v Cukrarno z 18 milijonov evrov narasla na skupno skoraj 28 milijonov?Gradbenoobrtniška in instalacijska dela za obnovo Cukrarne so v skladu s predinvesticijsko študijo vredna 18 milijonov evrov, 7 milijonov evrov pa je predvideno za dokončanje celotne investicije, kar skupaj znaša 25 milijonov evrov. 2.715.000 evrov pa je ocenjena investicija v Palačo Cukrarna.
Koliko sredstev pa imate zagotovljenih za vzpostavitev kakovostnih vsebin v teh 15 investicijah?Z izvajanjem investicij se vzporedno pripravljajo tudi programi, tako smo na primer programska sredstva za obnovljeno Plečnikovo hišo zagotovili v letu 2015, za Švicarijo pa bomo programska sredstva zagotovili v letu 2017. Programska sredstva v proračunu načrtujemo ob koncu investicije.
Kulturni proračun občine je vse prej kot stabilen. Letos se je zmanjšal za milijon evrov glede na lani. To ni ravno dober znak za vse načrtovane investicije.Proračun na področju kulture v MOL je stabilen: podatek, ki ga navajate, je posledica pozneje sprejetega proračuna 2015/2016, zato so se dela na Švicariji začela pozneje.
V strategiji kot enega od problemov diagnosticirate preveliko centraliziranost kulturne ponudbe, a minipleks bo še ena velika naložba v mestni center. Kako je to logično?Tukaj gre za potrebo mestnega javnega zavoda Kinodvor na območju, kjer že deluje. Decentralizacije dogodkov in ponudbe se lotevamo postopoma. Del tega je ideja, ki je sicer ni v strategiji – kulturna hiša na področju Fužin. To je prostor, kjer se akumulira ogromno kreativnosti, območje je gosto poseljeno in hkrati gre za kulturni prostor, ki je že doslej ustvaril veliko dobrih zgodb.
Kreativnih vozlišč, ki so se vzpostavila iz skupnosti, v Ljubljani ne manjka. Poglejmo samo Kreativno cono Šiška in Poligon, ki pa v vaši viziji nimata posebnega mesta. Zakaj?Ta del smo pripravljali skupaj z Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije, ki te kreativne centre financira in jih podpira. Prostor, ki je presek med kulturo in gospodarstvom, pri nas še vedno ni dovolj izkoriščen.
Morda ni izkoriščen prav zaradi takih vmesnikov, kot je omenjena agencija, ki je nekakšen posrednik za razdeljevanje javnih sredstev. Prava kreativna vozlišča so že sami našteti centri, ki se nenazadnje intenzivno povezujejo med sabo in z drugimi, ne da bi za to potrebovali javno agencijo.Ja, a to je agencija, ki jo je ustanovila Ljubljana skupaj s primestnimi občinami. Podpira tudi Poligon in Kreativno cono Šiška.
Kaj je torej njena dodana vrednost?Strinjam se, da kdaj zadeve potekajo vzporedno, vendar agencija deluje v skladu s smernicami MOL in ima izjemne izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev.
A ni to prav naloga MOL? Da uspešno poveže tovrstne akterje?Na tem področju bomo, tudi v duhu novega strateškega dokumenta, povezovali čim več partnerjev. Kreativne industrije niso samo del kulture, ampak tudi drugih sektorjev, ki morajo najti smisel v tem sodelovanju.
Kdaj lahko pričakujemo poletni kino v Tivoliju, ki je še ena od želja MOL?Poletni kino v Tivoliju je načrtoval že Plečnik, in to tik pod Švicarijo, ki jo ravno obnavljamo. Je pa to ena od možnosti, ki smo jo dali v osnutek strategije, a če se izkaže za neuresničljivo, bomo idejo v predlogu strategije opustili. Mislimo, da je kot možnost dobra pridobitev za prireditve v javnem prostoru. V osnutku strategije je morda premalo poudarjeno, da programsko ne gre za nov letni kino, temveč za nov prireditveni prostor na prostem, kjer bi se lahko odvijale različne kulturne vsebine, med drugim tudi kakšna projekcija filma. Letni kino je zgolj uveljavljeno ime za lokacijo.
Kot enega od problemov prepoznavate nevarnost prevlade količine kulturne produkcije nad kakovostjo, a nikjer v strategiji ne izvemo, kakšno rešitev ubirate.V preteklosti so razpisi nagrajevali čim večjo produkcijo. A nov poudarek je, tudi pri državnih razpisih, da mora ustvarjeno dobiti dostop do najširšega kroga občinstva. Obstoječe produkcije naj bodo trdne in za dlje časa. To smo dosegli v konsenzu z nevladnim sektorjem.
Za kakovost je potreben denar. Koliko več sredstev torej na osnovi teh novih razpisnih usmeritev zagotavljate posamezni, denimo odrski produkciji?Za programske in projektne izvajalce smo na vseh področjih skupaj namenili dodatnih 300.000 evrov.
