Zavod za oploditev in embriologijo (HFEA) v Veliki Britaniji je prvič v zgodovini odobril poskuse na področju genskega spreminjanja človeških zarodkov, ki jih bodo v naslednjih mesecih začeli izvajati na raziskovalskem inštitutu Francisa Cricka za laboratorijske raziskave v Londonu, ekipo pa bo vodila doktorica Kathy Niakan. Za BBC je pojasnila, da bi strokovnjaki radi razumeli, kakšni geni so potrebni, da se človeški zarodek uspešno razvije v zdravega dojenčka. »To je pomembno zlasti zato, ker so spontani splavi in neplodnost pogosti, vzrokov zanje pa ne razumemo preveč dobro,« je pojasnila. Od stotih oplojenih jajčec jih namreč manj kot polovica doseže zgodnjo fazo blastociste (med petim in devetim dnem), 25 jih vsadijo v maternico, zgolj 13 pa se jih nato razvija tudi po tretjem mesecu starosti.
Zarodke namerava spreminjati s tehniko CRISPR-Cas9, ki znanstvenikom omogoča vstavljanje, odstranjevanje in popravljanje DNK znotraj celice. Niakanova bo poskušala najti gene, ki delujejo v prvih sedmih dneh po oploditvi, ko zarodek razvije plast celic, iz katerih kasneje nastane placenta. Iz zarodkov se ne bodo razvili otroci, saj jih lahko uporabljajo le za osnovne raziskave in jih bodo v štirinajstih dneh uničili, uporabljali pa bodo le tiste zarodke, ki bi jih tudi sicer uničili. Darovali jih bodo pari, ki so bili na umetni oploditvi in jih ne potrebujejo.
Velika Britanija je s tem postala ena prvih držav, ki je odobrila tovrstne eksperimente na človeških zarodkih. Kitajski znanstveniki so lani kot prvi na svetu izvedli gensko urejanje (angl. gene editing – kar ni isto kot gensko spreminjanje, angl. genetic modifying) pri človeškem zarodku, pri katerem so popravili gen, ki je povzročal krvno motnjo. Področje je dokaj kontroverzno, saj mnogi nasprotniki trdijo, da je spreminjanje DNK zarodka korak predaleč in odpira vrata ustvarjanju otrok »po naročilu«.
