Država se je s predlogom novega zakona končno odzvala na tragične zgodbe zlasti bosanskih delavcev, ki jih brezvestni delodajalci iz Slovenije pošiljajo na delo v zahodnoevropske države. Predlog zakona o napotitvi delavcev na delo, ki je že v enomesečni javni obravnavi, po pojasnilih ministrstva za delo določa tako pogoje napotitve delavcev tujih delodajalcev na delo v Sloveniji in njihove obveznosti kot tudi obveznosti in pogoje napotitve delavcev slovenskih delodajalcev na delo v tujino.
Ostrejši pogoji
Predlog zakona zaostruje pogoje za izdajo obrazcev A1, evropskega potrdila o socialnem zavarovanju, ki dokazuje, da je napoteni delavec vključen v socialna zavarovanja. Brez tega je napotitev na delo v tujino nemogoča. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) jih je doslej izdajal že zgolj pod pogojem, da je bil delavec 30 dni vključen v socialna zavarovanja, pri čemer pa tega ni bilo možno preveriti, zato izdaje obrazca ni mogel niti zavrniti.
Pravne praznine in pomanjkanje nadzora s pridom izkoriščajo zlasti zlasti tako imenovana slamnata podjetja. Ta v Sloveniji praviloma ne opravljajo nobene dejavnosti in nimajo prometa, izkoriščajo pa položaj Slovenije in omogočajo tujcem delo v drugih državah EU brez sicer nujnega delovnega dovoljenja.
Predlog zakona določa, da bo bo moral biti v tujino napoteni delavec zaposlen za polni delovni čas. Do obrazcev A1 bodo poleg tega upravičeni le delodajalci, ki poslujejo že vsaj tri mesece in zaposlujejo najmanj tri delavce za polni delovni čas, ne napotujejo hkrati več kot 70 odstotkov svojih delavcev, niso na seznamu nepredlagateljev obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nimajo neporavnanih davčnih obveznosti do države ter niso uvrščeni na seznam delodajalcev z negativnimi referencami. Za nadzor nad izvajanjem zakona ter izrekanje glob, ki segajo do 75 tisoč evrov, bo pristojen Inšpektorat RS za delo.
Informacijska povezava med ZZZS in Fursom
Na ZZZS predlog zakona po besedah Damjana Kosa preučujejo in ga zato še ne morejo komentirati. Sicer pa ob pravni podlagi za nadzor pričakujejo tudi, da bo država zagotovila informacijsko povezavo s finančno upravo (Furs), in sicer tako, da bo referent na ZZZS lahko takoj ugotovil, ali delodajalec izpolnjuje zahtevane pogoje. Na ministrstvu za delo pravijo, da bodo informacijske povezave vzpostavljene do uveljavitve zakona. Zdaj še niso zato, ker je predlog zakona šele v javni razpravi in so glede tega, katere podatke bo moral ZZZS pridobivati, možne spremembe.
Marko Tanasič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlog zakona pozdravlja, meni pa, da bo treba nekatere določbe zaradi morebitnih različnih tolmačenj natančneje urediti. Najbolj sporen se mu zdi pogoj, po katerem bi lahko delodajalci napotovali v tujino do 70 odstotkov svojih delavcev. »Evropske uredbe narekujejo, da mora delodajalec opravljati znaten del svoje dejavnosti v matični državi in v njej ustvariti vsaj 25 odstotkov prometa. Pri nas pa so šli v kompromis s številom delavcev, pri čemer pa nihče ne more zagotoviti, da bo preostalih 30 odstotkov delavcev v Sloveniji ustvarjalo kakršnekoli prihodke.«
Po Tanasičevi oceni takšna ureditev dopušča možnost »kolobarjenja« z delavci. »Teh 30 odstotkov delavcev bo lahko delodajalec prijavil v Sloveniji za uro na dan. Medtem pa bo ti mirno čakali v rezervi v Bosni,« opozarja Tanasič.
Enako bojazen izražajo v novo ustanovljeni Svetovalnici za migrante. Goran Zrnić je prepričan, da bi se delodajalci na luknje v zakonu kmalu prilagodili, Goran Lukič pa opozarja, da si »nihče si ne more želeti zakona, ki bi pospešil, ne pa rešil problema«.
