Danes ob 19. uri se bodo na skoraj dva tisoč voliščih v ameriški zvezni državi Iowa zbrali volilci republikanske oziroma demokratske stranke, da bi po tradiciji prvi v državi glasovali za predsedniškega kandidata ene ali druge stranke. Po mesecih predvolilne kampanje bo Iowa javnosti poslala prvo sodbo o treh demokratih in dvanajstih republikancih, ki se potegujejo za najvišji položaj v Beli hiši. Pričakovati je, da bodo rezultatom že sledili prvi odstopi.
Boj Trumpa in Cruza, vzpon Rubia
Zadnja anketa, objavljena v soboto, je pokazala, da je pri republikancih v vodstvu poslovnež Donald Trump z 28 odstotki glasov, pet več od senatorja iz Teksasa Teda Cruza. Tretji je senator s Floride Marco Rubio, ki mu je podpora narasla na petnajst odstotkov. Nekdanji nevrokirurg Ben Carson ima deset odstotkov podpore. Nobeden od preostalih kandidatov ni dobil več kot pet odstotkov podpore, pri čemer pa so se kampanje nekaterih bolj osredotočile na naslednje volitve, ki bodo prihodnji torek v zvezni državi New Hampshire. To velja predvsem za nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha ter za guvernerja New Jerseyja oziroma Ohia, Chrisa Christieja in Johna Kasicha.
Ankete imajo veliko težo, ker določajo pričakovanja. Preseči ali doseči napovedi je lahko pomembnejše od pričakovane zmage. Če Bush recimo danes osvoji vsaj četrto mesto, bi bil to zanj izreden dosežek, ki bi ga katapultiral v orbito resnih kandidatov za predsedniško nominacijo. Na drugi strani bi poraz za favorizirana Trumpa ali Cruza že pomenil težave. A tudi ob zmagi bi veljalo biti previden. Na strankarskih volitvah leta 2008 in 2012 je namreč republikanski zmagovalec Iowe obakrat ostal brez predsedniške nominacije.
Clintonova spredaj za tri odstotke
Tudi pri demokratih je nekaj presenetljive napetosti. Omenjena anketa časnika Des Moines Register in Bloomberga kaže, da bo 45 odstotkov volilcev v Iowi podprlo nekdanjo prvo damo Hillary Clinton. Senator iz Vermonta Bernie Sanders pa je dobil 42 odstotkov glasov. So pa ankete tudi pokazale, da so privrženci Clintonove bolj gotovi, da se bodo volitev zares udeležili in volili zanjo. To je v Iowi zelo pomembno. Ne gre namreč za klasične volitve, kjer lahko volilec kadar koli čez dan na volišču odda svoj glas. Gre za tako imenovana zborovanja, ki se med obema strankama sicer razlikujejo, v osnovi pa pomenijo, da morajo volilci priti na volišče ob točno določeni uri, ob devetnajstih, tam pa lahko tudi prepričujejo druge volilce, naj podprejo »njihovega« kandidata.
Pri demokratih je Iowa bolj usklajena s preostankom države. Na zadnjih treh strankarskih volitvah je zmagovalec Iowe potem postal tudi predsedniški kandidat stranke, nazadnje Barack Obama leta 2008.
Ker gre za strankarske volitve, je volilna udeležba nižja kot na splošnih, čeprav se v Iowi precej spoštljivo obnašajo do svoje vloge, da prvi v državi oddajo glasove. Se pa strankarskih volitev na splošno udeležujejo bolj zagrizeni privrženci strank, kar pomeni, da so v povprečju bolj odmaknjeni od politične sredine. Zaradi tega so imeli republikanski kandidati v predvolilni kampanji zelo konservativna stališča in zato je pri demokratih presenetljivo uspešen samooklicani demokratični socialist Sanders.
