Projekt gradnje parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico bo še zahtevnejši, kot je Mestna občina Ljubljana sprva morda pričakovala. Občina je decembra lani prejela kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ji nalagajo tudi skrb za celo vrsto okoliških objektov. Kulturnovarstveniki želijo preprečiti, da bi izkop gradbene jame povzročil poškodbe na semenišču, župnišču, stolnici, Plečnikovih tržnicah oziroma na stavbah, ki so zavarovani stavbni spomeniki.
Občina bo morala preučiti stanje sosednjih stavb
Preden bo občina oziroma njen izbrani gradbeni izvajalec sploh smel odstraniti asfalt s tržnice, bo občina morala izvesti »raziskave in študijo o gradbeno-fizičnem stanju varovanih objektov«, občini narekujejo kulturnovarstveni pogoji. Po pripravi zahtevane študije bo občina morala še zabeležiti, v kakšnem stanju so ti objekti, in uvesti ustrezen monitoring, ki bo omogočal spremljanje stanja na bolj ogroženih stavbah.
Če bo raziskava pokazala, da bi bila kakšna od stavb zaradi izkopa gradbene jame preveč ogrožena, jo bo občina morala ustrezno statično utrditi še pred začetkom gradnje. Kulturnovarstveni pogoji pa občini predpisujejo tudi takojšnjo ustavitev arheoloških in gradbenih del, če bi se na sosednjih stavbah pojavile poškodbe, ki bi bile posledica teh posegov. V tem primeru bo občina morala odpraviti nastale poškodbe in uvesti ukrepe, ki bodo preprečili nastanek novih.
Poškodb na uršulinski cerkvi še niso odpravili
Takšna navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine niso brez osnove. Gradnja parkirne hiše pod Kongresnim trgom je na primer povzročila poškodbe na bližnjem državnem spomeniku uršulinski cerkvi in povečala že obstoječe poškodbe. Ljubljanski župan Zoran Janković je leta 2009 sicer javno povedal, da bo stroške popravila morebitnih poškodb, ki so posledica gradnje pod Kongresnim trgom, plačala občina s svojim izvajalcem, družbo Gradis skupina G. Čeprav se je gradnja parkirne hiše končala že leta 2011, pa občina poškodb niti na cerkvi niti na bližnjem samostanu ni odpravila.
Uršulinke so zato morale sprožiti tožbo za 130.000 evrov za poplačilo nastale škode. Zanimalo nas je, zakaj občina nastalih poškodb ne želi plačati, a so nam na občinski službi za razvojne projekte in investicije povedali zgolj, da v zvezi s tem še vedno poteka sodni postopek. »Ne pričakujemo in ne terjamo, da nam občina ali Gradis plača popravilo vseh poškodb, temveč resnično le tiste, za katere so strokovnjaki nesporno ugotovili, da so posledice gradnje na Kongresnem trgu,« je nedavno zagotovila predstojnica ljubljanskega uršulinskega samostana sestra Božena Kutnar.
Morebitne najdbe lahko preprečijo gradnjo
Poročali smo že, da je občina morala zaradi ostankov cerkve Marije vnebovzete in srednjeveškega obrambnega sistema (barbakan) zmanjšati obseg parkirne hiše pod osrednjo tržnico, saj na teh območjih ne sme graditi. Zaradi tega so projektanti garažno hišo poglobili za eno dodatno etažo. Kljub temu pa bo v hiši približno sto parkirnih mest manj, kot so sprva načrtovali.
Zavod za varstvo kulturne dediščine občini sicer dovoljuje gradnjo na območju nekdanjega frančiškanskega samostana. Kljub vsemu pa zavod to dovoljenje lahko prekliče, če bi tam našli dobro ohranjene ostanke, ki bi jih bilo treba ohraniti na mestu. Glede na ta pogoj je izvedba tega projekta tvegana, saj se lahko zgodi, da ga na koncu ne bo mogoče uresničiti.
Arheologi so v preteklih letih na tem območju izvedli raziskave s sondami in radarskimi žarki, da bi čim bolje določili dejansko stanje samostana. »Na podlagi trenutnega vedenja ohranjenost in kakovost ostalin ni takšna, da bi zavod lahko vnaprej absolutno prepovedal gradnjo na tem območju,« je nedavno povedal vodja arheoloških raziskav Martin Horvat iz Mestnega muzeja.
Za parkirno hišo že 2 milijona
Kako tvegan se jim zdi ta projekt glede na to, da ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj se nahaja pod tržnico, smo spraševali tudi na občini, vendar pojasnil še nismo prejeli. Ker bo občina z izvajalcem gradnje gradbeno pogodbo sklenila, še preden bo dokončno znano, ali je gradnja sploh mogoča, nas je zanimalo, kako se bodo zavarovali v tem primeru.
Po podatkih veljavnega proračuna je občina v ta projekt doslej vložila že približno 2,2 milijona evrov, od tega nekaj manj kot 1,8 milijona samo za pripravo projektne dokumentacije. Ob tem pa je še vedno nejasna usoda Mahrove hiše. Ko je občina pred leti poskušala najti zasebnega partnerja, ki bi plačal gradnjo parkirne hiše, je ravno Mahrovo hišo z možnostjo gradnje prizidka ponudila v zameno. Toda župan je na minuli seji mestnega sveta omenil, da nameravajo v Mahrovo hišo preseliti del mestne uprave.
