Zamenjava ni v ničemer okrnila uigranega darovanja. Tudi tokratni večer se je načrtno odvračal od čaščenja izvajalske zmožnosti same po sebi (in morebitne z njo povezane glasbeniške egomanije), pač pa mu je šlo za obuditev glasbeno enkratnega. Trojica Griegovih sonat za violino in klavir, ki smo ji prisluhnili, ni bila kak celovečerni enoumni tour de force nastopajočih gostov, temveč se je razgrinjala kot poseben avtorski (zgodovinski) prispevek k neustavljivemu in za glasbo nujnemu procesu prenavljanja formalnega jezika. Griegov primer je zgodovinsko seveda vpet v čas nacionalizmov in izziva za skladatelje »obrobnih« narodov: treba je bilo ustvariti glasbo, utemeljeno na ravni visoke umetnosti, vendar obenem prepoznavno po barvi drugosti, po »pristnem«, »narodnem« tonu.

Takšna dvojnost je Griegova ustvarjalska vera in nikakor ne primež; violinske sonate to dokazujejo z izvirnim pristopom k oblikovnemu modelu (sopostavljanje »razpoloženjskih« gradiv) in s severnjaško zvočno svežino. Njenim izraznim poudarkom sta bila ves čas na sledi vzorna komorna partnerja — violinist Henning Kraggerud z bogato artikuliranim, toplim, skoraj improvizirano naravnim dihom med zamišljeno spevnostjo in plesnimi koraki, pianist Havard Gimse pa z razstiranjem (modalne) harmonske povednosti, razživetim, a tudi plemenito preglednim tonskim impulzom. Interpretacije so bile ves čas razpete med značilno liriko in živahnostjo, zato bi težko zapisal, da je katera od skladb posebej izstopila; zadnja v nizu je ganila zlasti kot odsev skladateljevega prestopa v bolj čisto, abstraktno izpoved, v prvih dveh pa sta glasbenika navduševala s pravo mero ob elementih iz norveških tal, komajda ukročenem rustikalnem poskoku, godčevskih ležečih harmonijah…

Obravnavani večer je lep zgled pomenonosnega in obenem iskrivega koncertnega dogodka – odlikovala ga je vsebinska zaokroženost, prežeta z izvajalsko polnokrvnostjo. Več ni mogoče ponuditi; le še »vzeti« je treba. Ob tem pa se pri nas rado zatakne. Zakaj dvorana ni bila polna, kje so bili številni (tako imenovani) glasbeni ljubitelji, kje so obtičali slovenski violinisti, pianisti, komorni muziki in drugi glasbeniki?