»Stanje na področju trga najemniških stanovanj se glede na predhodna leta ni bistveno spremenilo. Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 sicer predvideva kar nekaj ukrepov za urejanje in krepitev najemniškega trga, a rezultatov ukrepov ne gre pričakovati hitro,« pravi Tadej Lebič, strokovni sodelavec za projekte v družbi Nepremičnine Celje. Kot pravi, je čakalna doba za najem neprofitnih stanovanj v Celju še vedno relativno dolga, saj je treba nanje čakati tudi do pet let. Zato v Nepremičninah intenzivno iščejo rešitve, kako povečati stanovanjski fond, da bi se čakanje skrajšalo. »Že to pomlad bo Mestna občina Celje sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN-10. Aktivnosti, ki bodo omogočile, da se bo gradnja nove stanovanjske soseske na tem območju pospešila, že izvajamo,« pravi Lebič.
Gneča pri mladih najemnikih
Sicer pa je družba Nepremičnine novembra lani na svoji spletni strani objavila javni razpis za dodelitev stanovanj mladim in mladim družinam. Gre za prvi tovrstni ukrep na področju stanovanjske politike v Mestni občini Celje, ki je namenjen pomoči mladim in mladim družinam pri zagotavljanju prvega stanovanja. Na razpisu so v najem ponudili deset stanovanj, ki jih bo mogoče najeti za osem let, z možnostjo podaljšanja. Pet stanovanj bo namenjenih mladim družinam, še pet pa mladim. Najemnine bodo, glede na velikost in strukturo stanovanj, tudi do četrtine nižje od trenutnih tržnih najemnin. Obenem bodo v Nepremičninah poskrbeli za plačilo stroškov notarskih storitev, upravljanja, rezervnega sklada, osnovnega zavarovanja, investicijskega vzdrževanja stanovanja in skupnih delov. »Bodoči najemniki bodo torej imeli le stroške najema, opreme in rednih obratovalnih stroškov stanovanj. Zanimanja je bilo res veliko, saj je prispelo 85 vlog, kar kaže, da je ukrep med mladimi posamezniki in družinami več kot dobrodošel. Desetim izbranim najemnikom bomo stanovanja predali v najem že februarja,« še pove Lebič.
Sicer pa ima družba Nepremičnine v lasti tudi stanovanja v stavbi na Cankarjevi ulici v središču Celja, kjer je bilo treba lani zaradi požara začasno izseliti najemnike in jim zagotoviti nov prostor za bivanje. »Na objektu trenutno še vedno odstranjujejo posledice požara, sledil bo temeljit pregled stavbe. Smo se pa v družbi odločili, da bomo k obnovi pristopili celostno, zato se s solastniki dogovarjamo o odkupu njihovih deležev na podstrešju, kar bi nam omogočilo, da bomo pridobili nove stanovanjske enote, ki bodo zagotavljale kakovostnejše bivanje. Pri obnovi pa tesno sodelujemo s strokovno službo zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je objekt kulturni spomenik. Celotna obnova bo predvidoma končana jeseni,« pojasni Lebič.
Dolgovi številnim najemnikom naraščajo
Sicer pa so morali lani v Celju opraviti osem deložacij, pri katerih je povprečni dolg najemnikov znašal dobrih 4200 evrov. »Mi smo dolžnikom ponudili roko, med drugim tudi možnost dolgoročnega odplačevanja nastalega dolga, vseskozi pa smo pripravljeni tudi na kak drug dogovor. Vse z namenom, da bi jim omogočili premostiti finančno stisko in jim omogočili poplačilo nastalega dolga,« prizadevanja opiše Lebič. A vsaj v osmih primerih jim to ni uspelo. Kot pravijo, številnim predstavljajo težavo še druge mesečne obveznosti in predvsem obratovalni stroški, ki se zajedajo v proračun. »Žal pa mi razpolagamo le z natančnimi podatki o dolgovih najemnin. Obratovalne stroške bi morali najemniki poravnavati upnikom oziroma upravnikom, na primer Energetiki Celje. A v primerih, ko tega niso storili, smo morali lani na podlagi določil stanovanjskega zakona kot subsidiarni dolžnik poravnati tudi te. Dolgovi določenih najemnikov do nas so tako še narasli. Čeprav gre za subvencionirane najemnine, je situacija pri številnih zaskrbljujoča,« priznava Tadej Lebič iz družbe Nepremičnine.
