Težave s pretoplo zimo, ki so vladale predlani, se letos kljub skoraj spomladanskim razmeram na Koroškem niso ponovile. Umetnega snega je bilo dovolj, temperature še ne previsoke, zato se je tudi minuli konec tedna po dolgem letu v Mitneku pod Peco znova prebudil kralj Matjaž. No, prebudilo ga je pozitivno in delovno vzdušje približno 350 graditeljev 44 skulptur. Ti so rajali na snegu, se družili in zabavali, ob tem pa pridno gradili svoje snežne umetnine.
Nekateri so to počeli prvič, kot denimo Nika in Lea, ki sta se pridružili krogu sodelavcev. Delo v skupini so si razdelili, sami pa sta prevzeli lažja dela gradnje stebra. »Ozadje naše skulpture je želja in potreba Korošcev po dolgoletni obljubljeni, a žal še nesojeni četrti razvojni osi in gradnji avtoceste,« je razložila Lea Kos. »Da bi nas vodilni končno slišali, pa se je moral prebuditi sam kralj Matjaž,« je dodala Nika Puc. Zaradi odličnega timskega vzdušja sta prepričani, da se bosta gradnji zagotovo še pridružili. Tako kot številne druge skupine, ki tovrstni dogodek izkoristijo kot svojevrstno tradicionalno druženje na snegu. Med njimi tudi Tomaž Vivod s svojo skupino, ki je v nekoliko obnovljeni sestavi sodelovala že petič. Čeprav še dobri dve uri do konca tekmovanja, graditi so namreč začeli ob 10. uri, uradni konec pa je bil razglašen ob 16., je večina članov skupine že počivala in radostno klepetala ob ognju, spet drugi pa so popravljali še zadnje malenkosti. Z žagami, barvami in gradbenim materialom v rokah so se lotili priljubljenega lika miniona, ki ga je navdihnil kralj Matjaž. »Zmage še ni bilo, že dvakrat pa smo bili na tretjem mestu,« je povedal Vivod in zaključil s pozitivnim vodilom, da je treba sodelovati in ne zmagati. Zmagati pa ni bil cilj niti skupini Mitje Leskovca, saj svoje tematike niso prilagodili osrednji legendi kralja Matjaža, kar je bil za prva mesta in ocenjevanje ekipe eden od pogojev. Pravijo, da zaradi vrhunske forme Petra Prevca in njegovih številnih zmag slednje raje prepustijo njemu, zato pa so ledeno skulpturo oblikovali kar v planiško velikanko.
Snežno druženje že dvajset let
Nasprotno pa so si nekateri po večkratnih zmagah želeli vnovično lovoriko. Med njimi tudi skupina »Ta gmajtnih«, ena redkih, ki se gradnje ledenih skulptur udeležujejo že od samega začetka – še iz 90. let. Lucija Ramšak je z navdušenjem povedala, da je dan, namenjen gradnji, zanje že več kot tradicija. Tej sledijo tudi s tematiko skulptur in prisegajo na gradove ter kipe kralja Matjaža. Letos so ponovno izbrali Matjaževo domovanje, k obliki katerega so prispevali tudi njihovi otroci. »Pri vsem je najboljše ravno druženje in da se imamo fino ter seveda, da smo vedno 'gmajtni'«. Gmajtni oziroma veseli pa so bili tudi zmagovalci, ki jih je izbrala štiričlanska strokovna komisija. Sestavljali so jo županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, priznani kipar Janez Grauf, arhitekt Borut Bolčina in seveda glavni lik, sam kralj Matjaž. »Glavni kriteriji za zmago so bili poleg sledenja rdeči niti še umetniški vtis, zahtevnost izvedbe in izvirnost,« je pojasnil organizator Jani Hercog. Dodal je, da so imeli pomembno besedo pri izbiri drugega zmagovalca obiskovalci prireditve. Tako se je tudi Dijana iz Velenja s svojo družino odpravila na ogled snežnega kraljestva in z glasovnico v roki navdušeno nakazala na svojega zmagovalca. »Velik kip kralja Matjaža in vsa natančnost izvedbe nakazujeta, da so v tej ekipi najverjetneje tudi profesionalci.« Hčerko Niko pa je bolj kot kraljevi kip prepričala skulptura iz risanke Monster. Skupaj sta prikimali, da bi se v prihodnosti z veseljem gradnji pridružili tudi sami.
